»V domu starostnikov imamo ta čas eno fizioterapevtko, kar je absolutno premalo. Želeli bi si, da bi imeli vsaj štiri fizioterapevte na 150 stanovalcev, v našem primeru bi jih morali za normaliziranje razmer zaposliti še tri,« razloži Gregor Žigon, direktor mariborskega Doma pod Gorco. Po njegovih besedah so razmere letos dodatno poslabšali ukrepi za zajezitev širjenja bolezni covid-19. »V primerjavi z lani se je število fizioterapevtskih obravnav zmanjšalo za polovico.«
Podobno je po vsej Sloveniji. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je v ponedeljek na fizioterapevtsko obravnavo čakalo 29.484 ljudi. Čakalna doba za prvi termin se giblje – glede na nujnost in vrsto obravnave – med 12 in 233 dnevi. Najdlje čakajo nenujni bolniki, napoteni na limfno drenažo ali obravnavo primarnega in sekundarnega limfedema.
Slovenija na repu Evropske unije
Vzrok za zastoje je predvidljiv. »V Sloveniji imamo premalo fizioterapevtov, 61 jih je na 100.000 prebivalcev, s čimer se uvrščamo na rep EU,« opozarja Tine Kovačič, predsednik Združenja fizioterapevtov Slovenije (ZFS). »Švedska, Španija in Malta jih imajo okrog 100, Belgija, Finska in Nizozemska 200, Nemčija in Norveška pa kar 250 ali štirikrat več kot mi.«
Za izboljšanje razmer bi bili potrebni koreniti sistemski premiki, pristojne državne institucije bi morale dvigniti normative, ki bi zdravstvenim zavodom in domovom za ostarele omogočili zaposlitev dodatnih kadrov. Obravnavo bolnikov bi pospešila tudi uzakonitev obiska fizioterapevta brez vmesnega zdravnika, je prepričan Kovačič. V združenju predlagajo še uvedbo in financiranje patronažne terapije, torej zagotavljanje fizioterapevtskih storitev na domu v okviru timov za dolgotrajno oskrbo.
Ena izmed rešitev pa je tudi fizioterapija na daljavo. V okviru svetovnega dneva fizioterapije (8. september), ki letos poteka pod naslovom Fizioterapija v času covida-19, je Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor poskusno izvajal fizioterapijo na daljavo.
»V tujini je teleterapija že dlje časa uveljavljena storitev, v Sloveniji žal ne,« pravi Alen Pavlec iz mariborskega zdravstvenega doma. Zanimanje za sodelovanje v pilotskem projektu je bilo precejšnje. Včeraj so fizioterapevti izvajali terapijo pri 30 bolnikih iz vse Slovenije, med njimi je bila tudi 18-letna Ljubljančanka, ki okreva po operaciji gležnjev, in bolnica iz Nove Gorice, ki ji je bila pred kratkim diagnosticirana multipla skleroza.
Manualne terapije ne gre izvajati na daljavo
Z udeleženci so vzpostavili varno slikovno in zvočno spletno povezavo, obravnava je bila individualna. Odzivi so dobri, ugotavlja Pavlec, res pa je tudi, da predvsem starejši del prebivalstva ni tako domač s to tehnologijo. »Pomembno je poudariti, da nekaterih temeljnih postopkov, denimo manualne terapije, ne gre izvajati na daljavo. Je pa mogoče bolnika, ki čaka na obravnavo, ustrezno izobraziti, mu dati navodila in mu pokazati nekatere osnovne vaje ter postavljanje v razbremenilne položaje, s čimer prepreči poslabšanje zdravstvenega stanja.« Zdravstvena zavarovalnica ne financira teh storitev. »Upam, da nam bo prisluhnila, upoštevala trende v tujini in odpravila to stanje,« je dejal fizioterapevt.
Posledice upada izvajanja fizioterapije so zelo občutili v domovih za ostarele. »Pri naših stanovalcih se je v času izolacije pokazal upad psihofizične kondicije in tudi kognitivnih funkcij,« opozarja direktor Doma pod Gorco. »Izvajali smo alternativne aktivnosti, kot sta vadba na balkonih in individualna vadba, vendar že v običajnih okoliščinah nimamo dovolj kadra, da bi to izvajali v zadostnem obsegu. V času izolacije je bil ta primanjkljaj še občutnejši. Zato moramo sprejeti sistemske rešitve, ki bodo starejšim zagotovile boljši dostop do fizioterapije.«
