Univerze v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem so z letom 2023 začele pilotne projekte za uvedbo mikrodokazil za vseživljenjsko učenje in zaposlitev. Mikrodokazilo posameznik pridobi s kratkotrajnim učenjem, ki ga opremi s specifičnim znanjem, veščinami ter kompetencami, usmerjenimi v potrebe trga dela. Povedano drugače, če niste nikoli študirali ali pa študija niste zaključili, če želite pridobljeno visokošolsko izobrazbo nadgraditi ali pa med samim študijem pridobiti dodatna znanja, so mikrodokazila tista, ki vam pomagajo izkazati dodatno pridobljeno izobrazbo.
Na podlagi pogodbe morajo univerze uvedbo mikrodokazil zagotoviti do konca leta 2025. Prav vse univerze pa se borijo za pravno podlago, ki bi jim omogočila, da začnejo izdajati mikrodokazila. Prav tako poskušajo najti pravni način, kako mikrodokazila vpeljati v visokošolsko zakonodajo.
Hitra izobrazba
Mikrodokazila se bodo tako kot predmeti na univerzah vrednotila po standardu ECT oziroma kreditnih točkah, ki določajo število ur, ki jih posameznik porabi za učenje določene snovi. V povprečju predmeti na univerzah štejejo minimalno tri kreditne točke, študent pa mora za opravljen letnik zbrati 60 kreditnih točk, kar pomeni, da za učenje porabi od 1500 do 1800 ur. V treh letih mora za pridobitev diplome pridobiti 180 kreditnih točk. Najmanjše načrtovano mikrodokazilo bo ovrednoteno z eno kreditno točko. To pomeni, da se za pridobitev mikrodokazila predvideva od 25 do 30 ur izobraževanja.
Prav vsako izobraževanje bo imelo strogo definirane pristopne pogoje ter končno preverjanje znanja. Izobraževanje bodo lahko izvajali le predavatelji, ki bodo dovoljenje za izobraževanje za namen pridobitve mikrodokazila pridobili od ene od univerz. Po mnenju dekanje Filozofske fakultete v Ljubljani dr. Mojce Schlamberger Brezar lahko kot pozitivno štejemo dejstvo, da so mikrodokazila namenjena širokemu naboru populacije v vseh življenjskih obdobjih, v prvi vrsti pa povezovanju z gospodarstvom. »V nasprotju z makrodokazili (diplome, certifikati, licence), ki so vezana na dolgotrajen poglobljen celovit študij, se mikrodokazila osredotočajo na specifične nize znanj, do katerih je mogoče priti v krajšem času,« dodaja.
Izobraževanje kot tržno blago
Prav pridobitev mikrodokazil v krajšem času pa postavlja vprašanje, ali ne bodo izpodrinila diplom. Pod vprašaj so smiselnost in namen mikrodokazil postavili tudi nekateri pedagogi ljubljanske filozofske fakultete. Dekanja filozofske fakultete je pojasnila, da je pomislek odveč, saj »mikrodokazila dopolnjujejo in spodbujajo usposabljanje in nikakor ne nadomeščajo že vzpostavljenih oblik vseživljenjskega učenja ter nikakor niso primerljiva z diplomo na dodiplomskem študiju«. Prorektorica dr. Ksenija Vidmar Horvat je poudarila, da v nobenem primeru mikrodokazila ne morejo nadomestiti znanj, pridobljenih s formalnim izobraževanjem.
Nasprotno meni prof. dr. Marija Javornik in predstavnica visokošolskega sindikata. Dejala je, da so mikrodokazila uveljavitev neoliberalne mentalitete in komercializacija univerz ter da bo izobraževanje tako postalo tržno blago. Meni, da ob uvedbi mikrodokazil nihče ne pomisli, da se neki poklic in poklicna identiteta gradita skozi leta sistematičnega študija, in se sprašuje, kdo bi pravzaprav še študiral na klasičen način, če je tu priročen obvod. »Univerze so s projektom mikrodokazil dobile velika finančna sredstva, a resno konceptualno vprašanje je, zakaj to vnesti v zakon o visokem šolstvu. V izhodišču je sporno že to, da univerzam spremembe narekuje projektni denar.«
Milijoni za pilotne projekte
Mikrodokazila so torej le eden izmed pilotnih projektov, ki se jih lotevajo univerze v sklopu Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki je nastal z namenom blaženja gospodarskih in socialnih posledic pandemije covida-19. Na podlagi spletno dostopnih podatkov lahko ugotovimo, da je Univerza v Mariboru za 23 pilotnih projektov prejela dobrih 26 milijonov evrov, Univerza v Ljubljani za 11 pilotnih projektov 25,6 milijona evrov, približno 18 milijonov evrov pa je prejela Univerza na Primorskem za 8 pilotnih projektov. Senat UL je v sklopu pilotnih projektov ustanovil tudi Center za odličnost v izobraževanju in znanosti UL (COIZ), katerega naloga je povezati pilotne projekte ter zagotoviti njihovo izvedbo do konca trajanja zadnjega projekta junija 2026. Ustanovili so tudi programski svet za mikrodokazila, s katerim namerava UL mikrodokazila uvesti v visokošolski sistem.
Zatakne pa se pri pridobivanju odgovorov. Gre namreč za pilotne projekte, kar pomeni, da so še v poskusni dobi, a vseeno bodo morali biti izvedeni do zadanega datuma. Dr. Marija Javornik opozarja, da bo pred končno uveljavitvijo mikrodokazil, do katere bo neizbežno prišlo, treba razčistiti status v primerjavi s klasičnimi diplomami. Meni, da bi univerze lahko manjšale vpise, če bi se ljudje nenadoma namesto za študij odločali za mikrodokazila. Le ustna zagotovitev, da naj mikrodokazila ne bi izpodrinila diplom, po njenem mnenju ni dovolj. A prav tako ni odgovora na vprašanje, kdo bo mikrodokazila financiral. Bo strošek na strani delodajalca, ki bo zahteval dodatno izobraževanje, ali bo strošek nosil posameznik sam?
