Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je v preteklem letu s pomočjo delovne skupine pripravilo nacionalni program vzgoje in izobraževanja za obdobje desetih let. Delovna skupina je v predlogu opredelila 21 strateških ciljev, 51 strateških podciljev in 284 ukrepov, ki so razdeljeni na šest prednostnih področij, torej področij, ki so za šolstvo trenutno največjega pomena. Pri pripravi predloga je poleg krovne skupine sodelovalo še šest podskupin, vsaka na svojem področju, skupni strateški cilj pa po besedah vodje delovne skupine dr. Janeza Vogrinca stremi h kakovostnemu in trajnostno naravnanemu vzgojno-izobraževalnemu sistemu.

Kot izhodišče in ključni cilj predloga je delovna skupina pod drobnogled vzela varno in spodbudno učno okolje. Po mnenju pripravljalcev predloga lahko o učenju in poučevanju, vzgoji, ocenjevanju in ustvarjalnosti razmišljamo šele takrat, ko se otroci, učenci in dijaki v zavodih počutijo varne in sprejete ne glede na njihove osebne okoliščine.

Varno in spodbudno učno okolje

Kot ključnega tako vidijo predlog, da se pri razrednih urah posveti več časa stiskam, ki jih doživljajo otroci. S tem namenom bi pedagoški kader še dodatno izobrazili in uvedli obvezno šolsko uro oddelčne skupnosti, ki bo namenjena izključno socialnemu in čustvenemu učenju ter krepitvi skupnosti učencev in dijakov. Poleg tega so v predlogih zapisali, da bi šole v prihodnje oblikovale okolje, ki nagovarja h gibanju. Posledično bi skrajšali čas neprekinjenega sedenja, šolske ustanove pa naj bi uvedle pripomočke za dinamično sedenje, kot so žoge, kinetične mize in ravnotežne blazine za sedenje.

Poseben poudarek namenjen bralni pismenosti in kulturi

V osnutku programa so posebno poglavje namenili spodbujanju bralne pismenosti in bralne kulture, saj želijo, da bi se bralna pismenost in kultura v vseh vzgojno-izobraževalnih obdobjih, od predšolske vzgoje pa do srednje šole, okrepila. Kot je dejal dr. Janez Vogrinc, želijo z ukrepi doseči, da otroci, učenci in dijaki ne bi več samo vstavljali manjkajočih besed v besedilo, temveč bi bili sposobni tvoriti daljše in celostne zapise, s čimer bi se na dolgi rok izognili pomanjkljivemu bralnemu razumevanju in pismenosti, ki sta opazna že danes. V tem duhu so pripravili tudi ukrep, po katerem bi ministrstvo po novem potrjevalo tudi delovne zvezke in dodatno šolsko gradivo in ne samo učbenike, kot je veljalo doslej.

Krepitev digitalne
pismenosti in veščin

V predlogu so še zapisali, da je skrajni čas, da se posodobi kurikulum za vrtce, kamor bi uvedli zavedanje o digitalnih tehnologijah, vendar brez fizične uporabe digitalnih orodij. Vsebine računalništva in informatike bi uvedli že v prvih razredih osnovne šole, saj je treba po besedah dr. Janeza Vogrinca digitalno opismenjevanje začeti že v zgodnjih fazah izobraževanja. V 5. in 6. razredu osnovne šole pa bi predmet računalništva postal obvezen. S slednjim nameravajo zagotoviti temeljno znanje o vlogi in vplivu računalništva in sodobnih tehnologij v sodobni družbi. V srednjih šolah bi prav tako uvedli vsebine s področja digitalnih tehnologij in umetne inteligence ter uvedli obvezni predmet informatike. Pouk digitalne pismenosti mora po mnenju delovne skupine poudariti ne le veščine, ampak tudi načela in prakse učinkovite, varne in etične rabe digitalnih tehnologij.

Ciljev in predlogov, ki jih je v enem letu oblikovala delovna skupina in ki so zbrani v osnutku nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033, je seveda še veliko več. Na včerajšnji novinarski konferenci so izpostavili le tiste najpomembnejše. Predlog programa gre zdaj v javno obravnavo, nato je na vrsti dopolnjevanje. Sledi srečanje s strokovno javnostjo v petih regijah, nato priprava finančnega načrta. V roku enega leta pa implementacija predloga. Vodja delovne skupine dr. Janez Vogrinc pa za konec dodaja: »Naša delovna skupina je delo opravila v roku. Na dokument smo ponosni. Vanj smo vložili veliko ur, pogovorov s strokovnjaki, javnostjo in drugimi organi. Upamo, da ga bo vlada sprejela in implementirala. Naše delo se zdaj umika v ozadje, sprejetje ukrepov in predlogov pa je od tod dalje stvar politike.«

 

Priporočamo