Na vrhovnem sodišču so zagnali projekt digitaliziranega beleženja prisotnosti zaposlenih na sodiščih. »Informacijski sistem je vzpostavljen in pripravljen za uporabo. Trenutno je na vrhovnem sodišču v fazi sprejemanja pravilnik o delovnem času, ki ga bo sprejel predsednik vrhovnega sodišča. Testno uporabo sistema načrtujemo po izteku sodnih počitnic, predvidoma 1. septembra 2022,« pojasnjujejo na vrhovnem sodišču in dodajajo, da bo sistem namenjen javnim uslužbencem, ne pa tudi sodnikom, ki so državni funkcionarji.
Brez izjem med javnimi uslužbenci
Na sodiščih sicer že danes beležijo prisotnost zaposlenih, vendar ročno na posameznih oddelkih. »Uvedbo sistema so predlagala posamezna sodišča. Sistem sledi modernim načinom informacijsko podprtega evidentiranja delovnega časa, ki omogočajo uvajanje fleksibilnega delovnega časa, povezovanje z drugimi informacijskimi sistemi in razbremenitev ročnega vodenja različnih evidenc,« pravijo na vrhovnem sodišču, katerega načrti so poskrbeli za kar nekaj razburjenja. Predvsem med strokovnimi sodelavci na vrhovnem sodišču, med katerimi so tudi pravniki z opravljenimi doktorati, ki si želijo, da bi bil njihov delovni čas lahko bolj fleksibilen in bolj kompatibilen z delovnim časom sodnikov. Toda na vrhovnem sodišču izjem med javnimi uslužbenci ne načrtujejo. »Sistem bo namenjen vsem javnim uslužbencem. Iz sistema bodo izvzeti sodniki kot izvoljeni nosilci oblasti.«
Na novi sistem se že pripravljajo tudi na ljubljanskem okrožnem sodišču. »Vse, kar se menja, je tehnika beleženja prihodov v službo, vsebina pa v generalnih okvirih ostaja praktično enaka kot zdaj,« miri predsednik ljubljanskega sodišča Marjan Pogačnik in dodaja, da osnovne okvire glede delovnega časa postavlja sodni red, predsednik posameznega sodišča pa lahko določi tudi premakljiv začetek in konec delovnega časa – torej okvire, od kdaj do kdaj morajo biti zaposleni na delovnem mestu.
Kakšni bodo ti okviri, Pogačnik še ne želi napovedovati. »Zagotovo pa ni nikakršne tendence, da bi pravila, ki veljajo danes, ob tehnološko sodobnejšem pristopu zaostrovali. Ostala bodo ista ali pa v kakšnih segmentih morda tudi nekoliko bolj sproščena. Naš kolektiv je ogromen, ogromno je mladih zaposlenih z majhnimi otroki, veliko se jih vozi od daleč in so vezani na vlake, avtobuse. Naš namen ni, da bi jim otežili zasebno življenje. Seveda pa se moramo zavedati, da za vse nas velja 40-urni delavnik in da je to spoštovanje zakonskih obveznosti.«
Sindikat za poenotene pravilnike
V sindikatu delavcev v pravosodju s spoštovanjem 40-urnega delavnika nimajo težav, si pa ob napovedani uvedbi digitaliziranega beleženja prihodov in odhodov z delovnega mesta najprej želijo poenotenje pravilnikov o poslovnem času, uradnih urah, delovnem času in evidentiranju prisotnosti na delu. Sindikat je maja na vsa slovenska sodišča poslal zahtevo, da mu pošljejo pravilnike, ki so jih v sindikatu nato analizirali in primerjali z uredbo o delovnem času v organih državne uprave. Analiza je pokazala velike razlike med posameznimi sodišči, predvsem glede premakljivega časa prihodov in odhodov, odmorov, prenosa primanjkljaja in presežka ur ter možnosti njihovega koriščenja.
Pri sindikatu opozarjajo, da imajo uslužbenci v drugih organih, za katere velja zgolj uredba o delovnem času v organih državne uprave, bistveno širši časovni okvir premakljivega delovnega časa, zaradi česar ocenjujejo, da so zaposleni v sodstvu diskriminirani. V sodstvu so za razporejanje delovnega časa odgovorni predsedniki sodišč, »ta diskrecijska pravica pa ne more biti neomejena in ne sme neutemeljeno diskriminirati zaposlenih«, je sindikat v junijskem dopisu opozoril predsednike sodišč in jih med drugim pozval, naj pravilnike poenotijo in premakljiv delovni čas tudi maksimalno razširijo po vzoru uredbe (prihod med 7. in 9. uro in odhod med 15. uro in 17.30).
