Poltretjo uro so danes trajala pogajanja kmetijskih organizacij (Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Sindikata kmetov Slovenije, Zadružne zveze Slovenije, Zveze slovenske podeželske mladine, Zveze kmetic Slovenije ter Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije) s predstavniki ministrstev za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za naravne vire in prostor ter za finance. Vladna stran je predstavila odgovor na sedem ključnih stavkovnih zahtev kmetov, spisan na štirinajstih straneh.
Ministrica optimistična, kmetje molčeči
»Izredno sem zadovoljna z našim delom in z vsem, kar smo dali na mizo,« se je po sestanku pohvalila kmetijska ministrica Mateja Čalušić. Manj optimistični so bili videti predstavniki kmetijskih organizacij. Pred novinarji je spregovoril le predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič in diplomatsko razložil, da bodo na vladno ponudbo odgovorili do ponedeljka, ko jo bodo organi posameznih organizacij in združenj strokovno preučili. Takrat bo tudi dokončno jasno, ali se bodo kmetje v torek, 19. marca, ob 10. uri zbrali na vseslovenskem protestu na Trgu republike ali ne.
Ministrica Čalušićeva je dala vedeti, da žuganje s protesti ne vpliva na dinamiko dela njenega ministrstva. Če bodo kmetijske organizacije zadovoljne z vladno ponudbo, pričakuje, da bodo sklenili pisni sporazum o tem, kako bodo nadaljevali delo, povezano z njihovimi zahtevami. »Nimamo časa, da bi se ustavljali, da bi morda tudi vožnja s traktorji preusmerila našo pozornost,« je dejala. In zagotovila: »Moje delo ostaja složno, korektno, zagnano od prvega dne do danes.«
Največji napredek je pri vodnih zadrževalnikih
Iz Žvegličeve izjave po današnjih pogajanjih je mogoče sklepati, da se je ministrstvo za naravne vire in prostor, ki ga vodi Jože Novak, glede protestnih zahtev kmetov potrudilo bolj kot kmetijsko in finančno ministrstvo. Povedal je namreč, da »so že skoraj čisto skupaj«. Največ vroče krvi je povzročila načrtovana gradnja suhih zadrževalnikov, ki naj bi blažili posledice poplav. Novakovo ministrstvo je v zvezi s tem prisluhnilo večini zahtev kmetijskih organizacij. Tako med drugim že poteka celovita presoja vplivov vodnih zadrževalnikov na okolje ter na zdravje ljudi in živali, v pripravi je tudi izračun škode na kmetijskih zemljiščih znotraj suhih zadrževalnikov …
Ena ključnih stavkovnih zahtev je tudi izvzetje plačil OMD (plačila za kmetovanje na hribovskih in gorskih območjih) iz obdavčitve. V zvezi s tem iz pisnega vladnega odziva ni zaznati premikov. Izgovorili so se, da bi bilo treba v tem primeru spremeniti zakon o dohodnini, kar ni v celoti v pristojnosti vlade, saj je zakonodajalec državni zbor. V odgovoru na stavkovne zahteve kmetov je vladna stran ponovila obljubo, da bosta ministrstvi za kmetijstvo in za finance do konca aprila pripravili analizo metodologije določanja katastrskega dohodka v povezavi z metodologijo za izračun plačil OMD.
Sprememba definicije OMD?
»Na podlagi ugotovitev delovne skupine bodo po potrebi oblikovani ukrepi v smeri pravičnejšega upoštevanja težjih pridelovalnih pogojev pri določitvi katastrskega dohodka in plačil OMD ter morebiten razmislek o spremembah obstoječe davčne obravnave plačil OMD,« piše v vladnem odgovoru. »Nismo dobili zagotovila, da bodo plačila OMD izvzeli iz obdavčitve, imamo pa zagotovilo, da tudi ministrstvo za finance meni, da je to lahko okoljsko in sonaravna plačilo ter da bi ga zato bilo mogoče izvzeti iz obdavčitve,« je povedal Žveglič. Dodajmo, da kmetijsko ministrstvo plačila OMD uvršča delno med okoljska in delno med dohodkovna plačila. Bo to definicijo spremenilo?
Kmetje od vlade tudi zahtevajo, da zasebnim lastnikom gozdov zniža pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest. »Tukaj ni napredka,« je potrdil Žveglič. MKGP je namreč pojasnilo, da je mogoče njihovi zahtevi ugoditi le s sprejetjem zakonodaje, vezane na nepremičnine. Je pa iz vladnega odgovora zaznati napredek pri plačilih za kmetijsko-okoljsko-podnebne ukrepe (KOPOP), v zvezi s katerimi so se, kot smo že poročali, na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) za leto 2023 močno zaračunali. V nekatere od teh ukrepov se je vključilo bistveno več kmetov z bistveno večjimi površinami, kot so to načrtovali uradniki na ministrstvu, zato jim samo v letošnjem proračunu zanje manjka več kot 28 milijonov evrov. Na MKGP so sprva napovedali, da se kmetje od letos naprej v te ukrepe ne bodo več mogli vključevati, zdaj so si premislili. V vladnem odgovoru na stavkovne zahteve kmetov piše, da bodo novi vstopi v KOPOP za ukrepe, za katere so bile ciljne vrednosti za leto 2027 dosežene ali celo krepko presežene že letos, mogoči. Kako? »Z degresijo ali znižanjem plačila za petnajst odstotkov za vse upravičence ali pa tako, da se v okviru prevzetih obveznosti plačilo zniža za do trideset odstotkov glede na velikostni razred,« so kmetijskim organizacijam pojasnili na MKGP. Za predlagane spremembe in za pridobitev dodatnega denarja mora ministrstvo dobiti še zeleno luč evropske komisije.
Posnetek izjave po sestanku:
Preberite še:
Ultimat vladi pred kmečkim puntom 19. marca
#protest Traktoristi bodo spet parali živce Ljubljančanom
