Umetna inteligenca je z vsakim dnevom bolj pomemben del našega življenja. Evropa se trudi, da bi na tem področju ujela korak z največjimi akterji. Del teh naporov je tudi Slovenija, saj bo prav pri nas stala ena od tovarn umetne inteligence, ki jih sofinancira EU. Čeprav sta infrastruktura in računska moč ključna dejavnika za razvoj umetne inteligence, obstaja tudi človeški dejavnik. Nekdo (vsaj za zdaj) se pač mora domisliti konkretnih storitev in jih nato tudi znati izdelati. Prav tako je dobro imeti ljudi, ki znajo trenutno tehnologijo še nadgraditi in izboljšati. Za človeški del enačbe umetne inteligence pri nas že štiri desetletja skrbi Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Kot pojasnjuje Miha Bejek s službe za komuniciranje na fakulteti, so svoje rezultate doslej predstavljali zlasti na znanstvenih konferencah. Letos pa so se odločili področje in uspehe s področja predstaviti še s posebnim dnevom umetne inteligence.
»Namen dogodka je dvojen. Prvi je predstaviti najpomembnejše raziskave in projekte s področja umetne inteligence, ki potekajo na FRI na različnih domenah: od gradnje velikega (za slovenski jezik prilagojenega) jezikovnega modela in jezikovnih tehnologij, ki so nacionalnega pomena, do zelo praktičnih primerov uporabe umetne inteligence v industrijskih okoljih in vsakdanjih storitvah,« pojasnjuje Bejek.
»Obenem želimo opozoriti tudi na pomen izobraževanja o UI celotne populacije, od šolarjev do strokovnjakov, da bomo kot družba znali uporabljati UI kot orodje.« Pri tem je izpostavil prav pred kratkim odobren projekt novega superračunalnika v Sloveniji. »Jeseni je predviden začetek vzpostavljanja tovarne umetne inteligence, ki je del projekta vzpostavitve novega slovenskega superračunalnika, in daje velik poudarek na uporabi umetne inteligence v podjetjih, raziskovalnih organizacijah in javnem sektorju,« pojasnjuje Bejek. »V okviru tovarne umetne inteligence se bodo ponujala izobraževanja s področja umetne inteligence in superračunalništva, svetovanje, pomoč pri uporabi razvitih rešitev in pri gradnji lastnih modelov, enostaven dostop do podatkov in uporabniku prijazna programska orodja.«
V izdelavi slovenski jezikovni model
V Sloveniji se je projekt PoVeJMo za izdelavo slovenskega jezikovnega modela GaMS začel leta 2023. Trenutno so za potrebe učenja modela zbrali okoli 9,2 milijarde besed. Cilj je 40 milijard. Pri Dnevniku smo jim svoje vsebine že predali, enako je storil NUK z javno dostopnimi vsebinami, za vsebine, ki niso javno dostopne, pa se še pogovarjajo. Svoje vsebine lahko prispevajo tudi posamezniki. S temi podatki bodo obstoječi angleški jezikovni model nadgradili s slovenščino, saj bi bila izgradnja slovenskega modela iz nič preveč zahtevna. Kot je med dnevom umetne inteligence povedal dr. Marko Robnik Šikonja, si to lahko privoščijo le največji akterji. Za izdelavo slovenske različice facebookovega odprtokodnega jezikovnega modela LLama iz nič bi namreč porabili celoten delež ur, ki jih ima Slovenija na voljo na superračunalniku Vega.
Imamo pa v Sloveniji za pokazati tudi že dokaj konkretne rezultate. Pred kratkim je zaživel model za prepisovanje govorjenega jezika iz angleščine in slovenščine v slovenske podnapise. To zna še posebej koristiti gluhim gledalcem televizije. Storitev je nastala v sodelovanju FRI in Telekoma Slovenije in je že dostopna pri ogledu vsebin z zamikom pri tem ponudniku kabelske televizije. Stvar v praksi deluje zelo prepričljivo. Veliko bolje od podnapisov, ki jih sicer v živo, ustvarja youtube.
Dr. Slavko Žitnik je medtem opozoril, da je največja težava za razvoj evropske umetne inteligence še vedno dostop do virov financiranja. Za primer je dal podjetje Hugging Face, ki ga večina pozna kot ameriško podjetje, čeprav ga je ustanovila ekipa Francozov. Sedež podjetja so postavili v ZDA zaradi dostopa do kapitala. To niti približno ni osamljen primer.
Študente zanimajo pripravništva
Dogodka v Ljubljani so se udeležili tudi predstavniki podjetja Nvidia. Gre za najpomembnejšega proizvajalca grafičnih kartic, ki so ključnega pomena za delovanje in učenje umetne inteligence. So trenutno drugo najbolj vredno podjetje na svetu. »Ker je znanstvena skupnost globalna in ker so raziskovalci FRI mednarodno uspešni in priznani, so obiski tujih strokovnjakov kar pogosti, a večinoma so taka vabljena predavanja izvedena interno na fakulteti za zaposlene in študente,« pojasnjuje Bejek. »S podjetjem Nvidia smo tesnejše sodelovanje vzpostavili skozi prizadevanja za vzpostavitev novega podatkovnega centra na fakulteti, v katerega želimo vgraditi najzmogljivejšo opremo. Obenem pa se Nvidia vedno zanima za inovativne načine uporabe UI, kjer so zaposleni na FRI mednarodno zelo uspešni.«
Na dogodku prisotne študente FRI je ob predstavitvi Nvidie sicer zelo zanimalo tudi vprašanje, ali podjetje lahko slovenskim študentom pondi pripravništva. Andy Grant, ki je pri Nvidii direktor za superračunalništvo, višje izobraževanje in umetno inteligenco za Evropo, Bližnji vzhod in Afriko, je odgovoril, da je večina pripravništev sicer podeljena študentom v ZDA, imajo pa tudi programe v EU. Nam najbližji tehnološki center se nahaja v Bologni. Prav tako ponujajo raziskovalna sredstva doktorskim študentom. x
