Po zakonu o množičnem vrednotenju nepremičnin se vrednost nepremičnin ocenjuje za namene obdavčenja in druge javne namene. Hkrati so po oceni Geodetske uprave RS (Gurs) posplošene vrednosti dober orientacijski podatek o realni vrednosti nepremičnin na trgu, čeprav pri kupoprodaji lahko zaradi različnih razlogov, na primer pomanjkljivih ali napačnih podatkov v javnih evidencah, pride do odstopanj navzgor ali navzdol.
O uvedbi davka na nepremičnine oziroma premoženje je za zdaj znanega malo. Predsednik vlade Robert Golob je napovedal, da bodo na ministrstvu za finance izhodišča pripravili do konca tega leta, ne pričakuje pa še uveljavitve v tem mandatu, čeprav je bila to ena od koalicijskih zavez.
Višja vrednost nepremičnin lahko zniža pravice
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so nam pojasnili, da vrednost nepremičnega premoženja (lahko) vpliva na vse pravice iz javnih sredstev po zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Gre za otroški dodatek, državno štipendijo, (izredno) denarno socialno pomoč, varstveni dodatek, znižano plačilo vrtca, plačilo prispevka za osnovno zdravstveno zavarovanje, plačilo obveznega zdravstvenega prispevka, subvencijo malice in kosila, subvencijo najemnine in oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev. Pri ugotavljanju materialnega položaja v postopkih ugotavljanja upravičenosti do omenjenih pravic se namreč kot vrednost nepremičnin šteje njihova posplošena tržna vrednost. Med premoženje, ki vpliva na pravice, se sicer ne šteje stanovanje ali stanovanjska hiša, v kateri oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, a le do vrednosti primernega stanovanja, ki je izračunana po posebni formuli glede na posplošeno tržno vrednost stanovanja. Če je uporabna površina stanovanja prosilca večja od uporabne površine primernega stanovanja, se kot premoženje upošteva razlika med posplošeno tržno vrednostjo stanovanja in vrednostjo primernega stanovanja.
Prav zaradi vpliva na socialne pravice nekateri lastniki niso posodobili podatkov o svoji nepremičnini v katastru nepremičnin, ki so ena od podlag za izračun posplošene vrednosti, čeprav so po zakonu odgovorni za pravilnost podatkov.
Odlog za prilagoditev cenzusov
Na ministrstvu za delo so med pripravljanjem predloga sprememb zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki je v zakonodajnem postopku v državnem zboru, predlagali, da bi se uporaba novih posplošenih vrednosti nepremičnin za ugotavljanje pravic iz javnih sredstev odložila do 31. julija 2026, s čimer bi omogočili preveritev in po potrebi prilagoditev premoženjskih cenzusov v področni zakonodaji. Do takrat naj bi se, kot predlagajo, še naprej uporabljali podatki, ki so za nepremičnine evidentirani v registru nepremičnin na dan 26. marca 2020. Kot ugotavljajo, bodo posplošene vrednosti nepremičnin, ki jih bo Gurs ponovno uskladil glede na stanje 1. januarja 2025 in bodo v evidenco vrednotenja pripisane spomladi leta 2025, zaradi občutnih sprememb na trgu bistveno odstopale od obstoječih posplošenih vrednosti. Ker so na podlagi teh vrednosti oblikovali pravila, po katerih se upošteva vrednost nepremičnin pri ugotavljanju materialnega položaja v postopkih uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, potrebujejo dodaten čas za morebitno prilagoditev cenzusov. Morebitni negativni učinek novih višjih vrednosti nepremičnin naj bi se tako izravnal z višjimi cenzusi za socialne pravice.
