Ob uradnem zaključku zbiranja podpisov v kampanji Moj glas, moja izbira je Inštitut 8. marec pripravil novinarsko konferenco, na kateri so skupaj s partnerji po Evropi predstavili izkušnje kampanje in nadaljnji potek kampanje za boljši dostop do varnega splava v Evropi.
V projektu, ki ga je vodil Inšititu 8. marec je sodelovalo več kot 2000 prostovoljcev in več kot 300 organizacij po Evropi, ki so pomagali pri zbiranju podpisov.
Zakonodaja glede dostopa do splava se v evropskih državah sicer precej razlikuje, a v vseh državah, tudi tistih z dobro urejenim reproduktivnim zdravstvenim varstvom, se ženske srečujejo s sistemskimi, materialnimi in družbenimi ovirami pri dostopu, na kar opozarjajo v kampanji.
Severina: Zakonodaja ni dovolj
Kot je povedala hrvaška pevka Severina, ki je izkoristila doseg svojih objav na družbenih omrežjih za podporo pobudi, je dostop tudi v državah, kot je Hrvaška, kjer je splav sicer zakonsko zagotovljen, močno omejen zaradi družbenih pritiskov in drugih ovir. Tudi sama je bila v komentarjih na svoje objave deležna obsojanja in zmerjanja.
Na Hrvaškem se namreč več kot polovica ginekologov, tudi v javnih bolnišnicah, sklicuje na ugovor vesti in ne izvaja splavov.
To sili Hrvatice, da ta poseg opravljajo v tujini, tudi v Sloveniji, kjer pa morajo za to plačati. Evropska zakonodaja bi lahko omogočila, da imajo ženske v Evropi možnost za varno in dostopno predčasno prekinitev nosečnosti tudi, če njihove države to onemogočajo. V kampanji se zato zavzemajo, da bi imela »vsaka ženska v Evropi pravico, da se sama odloči za predčasno prekinitev nosečnosti. Nič manj in nič več,« je še dejala hrvaška pevka.
Dominika Lasota, aktivistka iz Poljske, je ob tem izpostavila včerajšnji primer iz svoje domovine, ko je poljski poslanec v evropskem parlamentu Grzegorz Braun vdrl v eno redkih klinik, ki na Poljskem izvajajo splave, in vzel tamkajšnjo ginekologinjo za talko.
Omejitve tudi v državah z zgledno zakonodajo
Kot je povedala Philine Dressler iz Avstrije, je dostop do splava otežen tudi v državah, kjer imajo formalno zgledno zakonodajo, kot na primer v naši severni sosedi.
Na avstrijskih medicinskih fakultetah posegi za prekinitev nosečnosti niso del rednega študijskega programa. Tudi zato so klinike, ki izvajajo splave, v nekaterih delih Avstrije redke — v zvezni deželi Predarlska na skrajnem zahodu je le ena takšna zdravstvena ustanova, na Gradiščanskem pa jih sploh ni.
Presenetil odziv starejših žensk
Več organizacij je poudarilo, da so bili še posebej pozitivno presenečeni nad odzivom starejših žensk, ki so jih srečali. Kot je povedala Marija Trcol iz Hrvaške, so prejele zelo močno podporo starejših Hrvatic, ki so kampanjo za dostopen splav dojele kot boj za pravice svojih vnukinj.
Enako izkušnjo so imele tudi aktivistke v Španiji. Kot je razložila Kika Fumero, se jim je tam pridružilo veliko žensk, ki so se za sprejetje trenutno sicer zgledne zakonodaje o splavu borile že v osemdesetih letih in se danes bojijo, da so te pravice ogrožene.
Sodelovala tudi premier Golob in predsednica Pirc Musar
Kampanjo je podprl tudi slovenski predsednik vlade Robert Golob in predsednica republike Nataša Pirc Musar. Ta je povedala, da kampanja dokazuje, da se »veličina skriva v dejanjih in ne v velikosti države, iz katere ideja prihaja.«
Kaj sledi?
V naslednjih treh mesecih bo potekalo preverjanje zbranih podpisov v volilnih komisijah posameznih držav. Jeseni bodo lahko pobudo uradno predali Evropski komisiji in obravnavali v Evropskem parlamentu.
Glavni cilj kampanje Moj glas, moja izbira je vzpostavitev evropskega finančnega mehanizma, ki bi ženskam omogočil dostop do varne prekinitve nosečnosti v državah, kjer je ta zakonita in dostopna. Sklad bi pomagal kriti medicinske stroške in potne izdatke ter zagotovil, da nobena ženska ne bi ostala brez oskrbe zaradi kraja bivanja ali finančnega položaja.
