Leta 1974 je Jugoslavija v svojo zakonodajo uvedla pravico do splava. Slovenija pa je z osamosvojitvijo postala prva država na svetu, ki ima pravico do splava vpisano v ustavo. V začetku marca se je Sloveniji pridružila še Francija. Kot je povedala direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač, se jim je ideja za kampanjo porodila potem, ko je ameriško vrhovno sodišče razveljavilo razsodbo v primeru Roe proti Wade, ki je vse od leta 1973 do 2022 v ZDA ščitila ženske in njihovo pravico do splava. »Zame je bil to velik trenutek streznitve: že pridobljeno pravico je namreč mogoče povsem 'enostavno' izgubiti. Sklenila sem, da je treba narediti vse, kar lahko, da Evropa ne postane Amerika,« je dodala.
Začele so se priprave. Sprva se je inštitut sestal s Poljakinjo Marto Lempart, ki je organizirala vsepoljsko žensko vstajo in je menila, da jih Evropa pri tej vstaji ni podprla. »Staknili smo glave in našli način, kako bi Evropska unija lahko pomagala ženskam, ki nimajo dostopa do varnega splava, ter si rekli, zakaj ne bi zahtevali, da EU naredi, kar lahko,« je povedala Nika Kovač.
Zbrati je treba milijon podpisov
Kampanja povezuje organizacije iz Francije, Poljske, Španije, Finske in Irske, vodi jih Inštitut 8. marec. V začetku marca so omenjene organizacije z evropsko državljansko pobudo jasno zahtevale, da Evropska unija sprejme finančni mehanizem, ki bi podpiral države članice pri zagotavljanju varnega in dostopnega splava vsem, ki ga potrebujejo. Ženskam iz držav, v katerih zaradi zakonodaje ali drugih razlogov nimajo dostopa do splava, pa bi omogočal, da ga varno in brezplačno opravijo v drugi evropski državi. Besedilo pobude je pripravila skupina mednarodnih pravnikov. »Ko je evropska komisija pobudo registrirala in 24. april določila kot začetek zbiranja milijona podpisov po vsej Evropi, je pokazala, da so rešitve na evropski ravni vendarle mogoče,« je dodala Nika Kovač.
Od danes naprej morajo organizacije zbrati milijon podpisov v vsaj sedmih državah Unije, da bi lahko evropska komisija in parlament o predlogu odločala. »Da bi to dosegli, smo vzpostavili mrežo v osmih državah. Skupno v kampanji My Voice, My Choice sodeluje več kot 70 evropskih organizacij, njihovo število pa še narašča,« je pojasnila Nika Kovač in dodala, da so kampanje po državah zelo raznolike: na Poljskem protestirajo, v irskih vaseh trkajo na vrata, na ulicah španskih mest zbirajo podpise, v Parizu pripravljajo shode.
Kako oddati podpis
Inštitut 8. marec vodi tudi zbiranje podpisov v Sloveniji. »Več sto slovenskih prostovoljcev, toliko jih inštitut ni imel še nikoli, bo v sedmih tednih naše kampanje na vseh koncih Slovenije organiziralo koncerte in pogovorne večere, zbirali bodo podpise in se veselili trenutka, ko bo naš cilj dosežen. Zavedamo se, da bo to ena naših najtežjih kampanj, nedvomno pa bo tudi ena najlepših,« je prepričan Zlatko Djogić, koordinator slovenske mreže prostovoljcev.
Podpise lahko državljani oddajo prek spleta ali fizično. Digitalne podpise zbirajo na spletni strani evropske komisije, kjer podpisniki najprej izberejo državo, nato vpišejo ime in enotno matično številko občana. Pomembna je previdnost: vneseni podatki morajo biti enaki podatkom na osebnih dokumentih. Fizično bo mogoče podpis oddati tudi na stojnicah ali zbirnih mestih Inštituta 8. marec, informacije o tem bodo objavili na profilih svojih družbenih omrežij in na spletni strani. Nika Kovač k temu dodaja: »Da zberemo milijon podpisov, imamo na voljo leto dni, a v Inštitutu 8. marec si želimo, da bi to storili v prvih sedmih tednih kampanje. Zakaj? Milijon zbranih podpisov pred evropskimi volitvami v začetku junija bo jasen znak, kakšna je volja ljudstva in kako pomembno je, da smo aktivno udeleženi pri odločanju, kdo bodo tisti, ki bodo zasedali stole evropskih institucij«.
