Novembra leta 2022 so volilci na referendumu podprli predlog vlade za razdelitev nekdanjega ministrstva za šolstvo na ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter samostojno ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Funkcijo ministra za visoko šolstvo je 24. januarja 2023 prevzel nekdanji rektor Univerze v Ljubljani dr. Igor Papič. Ob nastopu funkcije si je kot glavno nalogo zadal prenovo zakona o visokem šolstvu in hitro reševanje najbolj kritičnih problemov.
Nov zakon morda do konca leta
Leto dni kasneje zakona še ni na vidiku. Visokošolski zakon je star 30 let in ga dopolnjuje več kot 30 novel. Papič ključno komponento novega zakona vidi predvsem v dvigu financiranja visokega šolstva. »Trenutno je visokemu šolstvu namenjeno 0,6 odstotka BDP, z zakonom pa bomo to predvidoma dvignili na 1,5 odstotka BDP. Torej, prav financiranje bo ena glavnih komponent novega zakona,« pojasnjuje Papič. Kot dodaja, si želi, da bi novonastali zakon spisali in sprejeli do konca leta 2024. Do zakona pa so kritični v Visokošolskem sindikatu Slovenije. Predsednik sindikata Gorazd Kovačič pravi, da je minister Papič ob začetku delovanja delovne skupine res napovedal izboljšanje proračunskega financiranja, vendar tega v prvih izhodiščih, ki so jih objavili 1. avgusta lani, ni. Ob tem izpostavlja, da pravniki sedaj pišejo osnutek novega zakona prav na podlagi izhodišč. Želja, da bi z zakonom povišali odstotek BDP, namenjen visokemu šolstvu, tako za zdaj ostaja le želja oziroma izjava ministra, dodaja.
Znanosti več denarja
Kar so implementirali v letu dni delovanja, je dvig financiranja, namenjenega znanosti, raziskovanju in inovacijam. Leta 2021 je bilo znanosti namenjenih 300 milijonov evrov, samo med letoma 2023 in 2024 pa se je znesek povišal na 550 milijonov evrov. »V proračunu našega ministrstva je 415 milijonov evrov, skupno 35 milijonov evrov je v proračunih drugih ministrstev, skoraj 100 milijonov evrov pa bo na voljo iz evropskih sredstev. Glede na letošnje številke gre za 30-odstotno povečanje,« pravi Papič. Marija Javornik in Simon Zupan iz Visokošolskega sindikata sta prepričana, da je bila novela zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti sprejeta prehitro. Financiranje raziskovalnih projektov je razporejeno nesorazmerno, saj nekateri prejmejo več denarja kot drugi. Kot pojasnjujeta, bosta lahko dva raziskovalca v istem laboratoriju ali pisarni za enako delo plačana v razmerju 1 proti 3, če le uporabijo »pravi« vir, po možnosti iz nabora »ministrovih projektov« iz pravilnika, ki je še v nastajanju. Povedano drugače: če znanstvenik raziskuje tisto temo, ki ministrstvo zanima, lahko prejme več raziskovalnega denarja.
Cikel velikih investicij
Pozitiven dosežek ministrstva je cikel gradbenih projektov. Decembra so položili temeljni kamen za veterinarsko fakulteto, februarja sledi še temeljni kamen nove fakultete za medicino. Minister Papič pove, da se pripravljajo tudi projekti nove strojne fakultete, fakultete za farmacijo in akademije za likovno umetnost in oblikovanje ter prenove številnih obstoječih fakultet. V Mariboru in na Primorskem tečejo postopki za pripravo gradbenih načrtov in pridobivanje dovoljenj za obnovo kar petih fakultet. Papič poudarja, da potekajo tudi vsi postopki za izgradnjo NUK 2.
Če povzamemo – minister Papič je v letu dni delovanja izpolnil le eno od zadanih obljub: uvedel je novelo zakona o dvigu financiranja, namenjenega znanosti, raziskovanju in inovacijam. Vsi ostali načrti so bodisi v teku bodisi v začetnih fazah. Kot pravi sam: »Ministrstvo ne deluje za ta mandat, ampak za deset let naprej. Borimo se za financiranje znanosti in financiranje univerz. Vse to se bo zgodilo v prihodnje oziroma v roku desetih let.« x
