Z odtujitvijo prometnega dela in pripojitvijo smetarskega ter okoljskega je pred dobrim letom dni nastalo novo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki je v resnici novo le v imenu, temeljna področja njegovega delovanja pa so enaka kot v preteklosti. Ker začetek mandata vlade Roberta Goloba približno sovpada z energetsko krizo in draginjo, se je to ministrstvo tudi pod svojim starim imenom pravzaprav ves čas primarno ukvarjalo z obvladovanjem posledic krize in ostalimi energetskimi temami, vključno s snovanjem reorganizacije ustroja slovenske elektroenergetike. Energetska kriza je v zatonu, energetske teme pa ostajajo fokus delovanja tega resorja.
»Drv niso dali«
Regulacija cen električne energije in cen daljinskega ogrevanja je najbolj zaznamovala minulo leto delovanja novega ministrstva. Regulacijo cen elektrike so podaljšali tudi v letošnjem letu, a le za gospodinjske odjemalce – in s tem razburili poslovne odjemalce. Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar je v imenu te zbornice in 15 gospodarskih in kmetijskih organizacij ter združenj konec lanskega leta dejal, da s »1. januarjem 2024 več kot 100.000 obrtnikov in podjetnikov čaka enormno povišanje stroškov na področju električne energije« (njegovo izjavo so v energetski zbornici kasneje označili za zavajajočo).
Zeleni prehod bo ključno zasnoval naslednje desetletje ali dve in preobrazba energetike je tista, ki bo določila, kako zelen bo ta prehod v Sloveniji. Tega so se na ministrstvu zavedali, a kljub temu sprejeli tudi odločitve, ki podnebju niso naredile usluge. V minulem tednu je tako predsednik vlade Golob po intenzivni (in zavajajoči) kampanji opozicijske NSi »drv ne damo« napovedal umik določila o prepovedi vgradnje peči na lesno biomaso kot primarnega vira ogrevanja v novogradnjah, ki je bilo dotlej vključeno v predlog energetskega zakona. Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je poudaril, da predlog še vedno vsebuje ogromno dobrih stvari, med drugim hitrejše dodeljevanje subvencij, podlago za pravični prehod po opustitvi rabe premoga v zasavski in savinjsko-šaleški regiji ter podporo za nadaljevanje zelenega prehoda pri obnovljivih virih energije, a kljub temu je umik določbe o prepovedi vgradnje omenjenih peči slab signal za okolje. So pa morda prav z umikom prihranili državi referendum, s katerim rožljajo v NSi.
Smetarski kaos
Na ministrstvu so sicer v minulem letu pripravili osnutek podnebnega zakona, s katerim bodo blažili podnebne spremembe; v programu podnebnega sklada za obdobje 2023–2026 so ukrepom za blaženje podnebnih sprememb namenili 850 milijonov evrov. Promet je najbolj kislo jabolko med okoljskimi onesnaževalci, v katero so na ministrstvu poskušali zagristi tako, da so postavili temelje za vzpostavitev polnilnic za alternativna goriva. Prav tako so se lotili sanacije degradiranih območij, denimo odlagališča Bukovžlak.
Pogoreli pa so pri obvladovanju smetarskega kaosa. Že mesece jih predstavniki centrov za ravnanje z odpadki opozarjajo, da se kupi mešanih komunalnih odpadkov kopičijo v skladiščih komunalnih podjetij, saj so sežigalnice v tujini za slovenske odpadke zaprle svoja vrata, edina v Sloveniji delujoča sežigalnica pa je za take količine veliko premajhna. To je najbolj nevaren del odpadkov, kupi pa pogosto vir požarov. Pristojnim na ministrstvu v več mesecih ni uspelo najti rešitve za ta vse bolj pereč problem. »Težava glede odpadkov še vedno ni rešena,« je dejal direktor mariborske Snage in predsednik združenja centrov za ravnanje z odpadki Slocero Franc Dover. »Vse se odlaga, mi pa imamo pred sabo vedno večje izzive,« je opozoril in namignil, da jih potrpljenje mineva in da začenjajo razmišljati o drugih, bolj rigoroznih vzvodih za ureditev.
