Vlada, v kateri sodelujejo ministri Levice, SD ter nekdanjih parlamentarnih strank SAB in LMŠ, je sprejela mnenje, ki je diametralno nasprotno mnenju istih strank in politikov iz obdobja prejšnje vlade in sklica parlamenta. Kako je to mogoče? Politiki iz naštetih strank, med njimi današnji ministri Luka Mesec, Marjan Šarec, Alenka Bratušek in Matjaž Han, so lani februarja še kot opozicijski poslanci na ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo ustavnosti zakona o tujcih in zakona o mednarodni zaščiti, s katerimi je tedanja koalicija pod vodstvom Janeza Janše grobo posegla v ustavno zagotovljene človekove pravice prosilcev za azil. Naštete stranke so se tedaj zedinile, da so zakonske določbe nehumane in protiustavne.
Zdaj, dobro leto kasneje, ko je ustavno sodišče v postopku presoje ustavnosti na državni zbor naslovilo vprašanje, kakšno je njegovo stališče do sporne zakonodaje, pa se je v postopek vključila tudi vlada in na seji minuli četrtek sprejela mnenje, da sta oba zakona skladna z ustavo. Takšno mnenje je za sejo vlade pripravilo ministrstvo za notranje zadeve, ki je med vsemi vladnimi resorji največji zagovornik restriktivne tujske zakonodaje.
Seznama, kako so pri tem glasovali posamezni ministri, od vlade nismo prejeli, neuradno pa so za sporno mnenje glasovali vsi prisotni ministri. Da so glasovali zanj, so nam potrdili minister za gospodarstvo Han (SD) ter ministra Levice Simon Maljevac in Asta Vrečko. Ministrov Mesca in Šarca na seji vlade ni bilo. Ministrica Bratuškova je bila prisotna, a včeraj za naša vprašanja ni bila dosegljiva.
Paketno glasovanje
Minister Han je sicer včeraj odkritosrčno sporočil, da se je s spornim mnenjem strinjal zgolj zato, ker ni vedel, o čem glasuje. »Na seji vlade minuli teden je potekalo glasovanje o vseh enaintridesetih točkah na listi A naenkrat, med njimi tudi o točki 1.18, ki zadeva presojo ustavnosti zakona o tujcih in zakona o mednarodni zaščiti,« so pojasnili v Hanovem kabinetu. »Minister je v tako imenovanem paketnem glasovanju glasoval za, saj je resnično vsebino točke spregledal. Žal iz naslova točke 1.18. ni bilo razvidno, kdo je bil predlagatelj ustavne presoje. Tako minister ni opazil, da gre za zahtevo za ustavno presojo, ki jo je v prejšnjem mandatu kot poslanec sopodpisal,« so sporočili. Han je zagotovil, da osebno vztraja pri lanskem stališču, da sta oba zakona protiustavna. Enako razlago – da nista vedela, o čem vse glasujeta v okviru »liste A« – sta ponudila minister in ministrica Levice Maljevac in Vrečko. Iz Levice so v imenu svojih ministrov, stranke in poslancev zagotovili, da bodo v nadaljevanju »naredili vse, kar je možno, da koalicijsko uskladimo stališče, ki bo potrdilo in podprlo vsebino zahteve za oceno ustavnosti«. Tudi v kabinetu ministra Mesca so zatrdili enako. Pojasnila ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan in drugih članov vlade, ali so vedeli, o čem glasujejo, in kako so glasovali, bomo pridobili naknadno.
Reševanje iz zadrege
Po dostopnih informacijah bi se sicer vlada izrekanju o ustavnosti obeh zakonov – in posledični zadregi – lahko izognila, saj ustavnemu sodišču svojega mnenja v takšnih primerih ni dolžna pošiljati. Tako so vlade ravnale že večkrat v preteklosti. Državni zbor pa bo v nadaljevanju vendarle moral oblikovati svoje mnenje in ga posredovati ustavnim sodnikom. Koalicijski poslanci SD, Levice in Svobode (ki vključuje zunajparlamentarni LMŠ in SAB), imajo tako le eno možnost, če želijo ohraniti politični obraz: da sami ugotovijo protiustavnost zakonskih določb in ustavnemu sodišču sporočijo, da jih bodo spremenili.
