Pred pristojnim odborom DZ za izobraževanje, znanost in mladino se je predstavil dr. Vinko Logaj, kandidat za že dvaindvajsetega šolskega ministra v zgodovini naše države. Premier dr. Robert Golob ga je v vladno ekipo povabil po odstopu dr. Darja Felde z ministrske funkcije. In čeprav naj bi se Logaj še julija letos veselil skorajšnje upokojitve, se vabilu ni odrekel.
Namesto predčasnega umika z mesta direktorja po desetih letih vodenja Zavoda RS za šolstvo (ZRSŠ) se je Logaj, ki na področju vzgoje in izobraževanja deluje že vso svojo kariero, odločil povzpeti še stopnico višje in se za piko na i svoje kariere dokazati še v vlogi ministra za vzgojo in izobraževanje. Da ga v še večjih čevljih čaka vrsta izzivov, za katere bodo potrebni tudi širši sistemski ukrepi, ob današnji predstavitvi načrtov v vlogi ministra ni zanikal.
Pomanjkanje učiteljev
V zvezi z ukrepi, s katerimi namerava zaustaviti zaostrovanje kadrovske krize, je Logaj dejal, da so na šolskem ministrstvu z letošnjim šolskim letom povišali subvencije šolnin zaposlenim v vzgoji in izobraževanju ter štipendije za bodoče učitelje. Po Logajevih besedah se je število vlog za štipendije močno povečalo; če bo imenovan za ministra, pa se bo zavzel tudi za povečanje deleža sredstev, da bodo vsi, ki izpolnjujejo pogoje, štipendije tudi dobili. Izpostavil je, »da je vpis na pedagoške študijske programe sicer dober, a žal diplomira samo slaba tretjina vpisanih«.
Po Logajevih besedah bi zato veljalo razmisliti tudi o tem, da bi imeli mladi učitelji prednost pri pridobivanju neprofitnih stanovanj. V zvezi z romsko problematiko je kot dober primer izpostavil romske pomočnike, zato se bo zavzel za povečanje njihovega števila ter za usposabljanje in ureditev statusa v plačnem sistemu.
Prenizke plače šolnikov
Logaj je dejal, da se zaveda, da so sedanje prenizke plače v vseh segmentih vzgoje in izobraževanja zelo slab motivator za zaposlovanje v šolskem prostoru, zato se bo kot minister angažiral pri nadaljnjih dogovorih za ustrezne umestitve delavcev na področju vzgoje in izobraževanja v plačne razrede.
Na vprašanje, ali podpira predlog Sviza, da se v novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja vnese določba o najnižjem vsakoletnem deležu javnih sredstev za vzgojo in izobraževanje, je odgovoril pritrdilno. Poudaril je, da se bo zavzel tudi za uskladitev metodologije, da bo jasno, kaj bodo zajeli v ta najnižji delež, ki bo zagotavljal kakovost vzgoje in izobraževanja, poleg tega pa bo imel vgrajeno še razvojno komponento.
Glede »megavrtca« – združitve 23 ljubljanskih javnih vrtcev, ki jo je pred letom dni predlagala Mestna občina Ljubljana – je Logaj dejal, da ne podpira združevanja v smislu zmanjševanja pedagoškega delovanja v vrtčevskem prostoru. »Mislim, da mora pedagoško vodenje ostati tam, kjer se izvaja proces. Ravnatelj mora imeti pri tem dovolj visoko stopnjo avtonomije, seveda pa ostaja odprto vprašanje organizacije v smislu poslovanja skupnih služb,« je pojasnil.
Prenova učnih načrtov
Logaj je spomnil tudi na kurikularno prenovo učnih načrtov. V naši državi namreč poteka najobsežnejša prenova več kot 400 učnih načrtov in katalogov znanj v zadnjih dvajsetih letih, pri čemer sodeluje več kot 900 strokovnjakov. Kot prioriteto je navedel tudi prenovo programskega dela vrtcev in napovedal nadaljnje investicije v vrtce. Izpostavil je tudi pomen udejanjanja koncepta dela z nadarjenimi, ki se trenutno preizkuša v 27 vrtcih in šolah, ter normativno ureditev tega področja.
