Slovenija je med evropskimi državami, ki izstopajo po visoki vsebnosti metabolita kanabisa – gre za sledi različnih pripravkov iz konoplje – v odpadnih vodah. Pri tem so jo »prehitele« le Hrvaška, Češka, Španija in Nizozemska, kaže poročilo, ki ga je v sodelovanju s skupino Score objavil Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA). Ljubljana se je po vsebnosti metabolita kanabisa v odpadnih vodah znašla celo na tretjem mestu, za Barcelono in Amsterdamom. Na osmem mestu je Koper, na 12. Maribor.
Kokain ob koncu tedna
Pri skoraj polovici mest, kjer so analizirali vsebnost metabolita kanabisa, so zaznali porast v lanskem letu. V primerjavi s predpandemskim letom 2019 so ga opazili tudi v Ljubljani, Kopru in Mariboru. V primeru preostalih drog, ki so jih spremljali – kokaina, amfetamina, metamfetamina in MDMA – slovenskih mest ni med kraji, kjer so v odpadnih vodah odkrili izrazito visoko vsebnost drog ali njihovih metabolitov. Evropska agencija za droge ob tem pojasnjuje, da se je prisotnost kokaina in MDMA, ki sta povezana z nočnim življenjem, tudi v času protikoronskih omejitev praviloma povečala ob koncu tedna. V omenjenih slovenskih mestih so se sledi kokaina in MDMA med pandemijo sicer opazno zredčile.
Da je konoplja v Sloveniji še vedno najbolj razširjena prepovedana droga, kaže tudi letošnje poročilo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) o uporabi prepovedanih drog in konoplje za zdravstvene namene. Konopljo je vsaj enkrat v življenju uporabil vsak peti prebivalec Slovenije, navajajo podatke iz leta 2018. V zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem je to prepovedano drogo uporabilo slabih šest odstotkov prebivalcev. »Večina prebivalcev v starosti od 15 do 64 let, ki so v zadnjih 12 mesecih uporabljali konopljo, ocenjuje, da bi v naslednjih 24 urah do konoplje dostopali lahko ali zelo lahko,« so še izpostavili na NIJZ.
So se prebivalci zdravili
na lastno pest?
Nekateri prebivalci konopljo uporabljajo za zdravstvene namene. Vsaj enkrat v življenju je konopljo oziroma pripravek iz nje s takšnim namenom uporabilo slabih sedem odstotkov prebivalcev Slovenije, starih od 15 do 64 let. Najpogosteje so posegli po konopljinem olju in konopljini smoli. Med zdravstvenimi težavami, ob katerih so se zatekli h konoplji oziroma pripravkom iz nje, sta prevladovali kronična bolečina in nespečnost. Spomnimo, da so na NIJZ ravno med pandemijo opozarjali na spremenjen dnevni ritem, pogostejšo uporabo elektronskih naprav, povečan stres in druge dejavnike, ki lahko v takem obdobju slabo vplivajo na spanje.
Se je uporaba kanabisa povečala (tudi) zaradi tovrstnih tegob? Zelo verjetno je v ozadju preplet različnih dejavnikov, ocenjuje direktor NIJZ Milan Krek. »Zagotovo gre deloma tudi za uporabo za zdravstvene namene. Ta se lahko izvaja znotraj zdravstva, nekateri pa konopljo uporabljajo na lastno pest.« Po drugi strani so bile med pandemijo bolj zaprte poti do tistih drog, ki prihajajo iz tujine, dodaja Krek. Poleg tega je slovenska družba po njegovih besedah dokaj »popustljiva« do kanabisa, kar pospešuje njegovo uporabo. »Sicer pa ljudje v stiski pogosteje uporabljajo psihoaktivne snovi, kar na primer velja tudi za alkohol. Epidemija je obdobje, ko so stiske pogostejše,« je pristavil.
