Po aferi Litijska je odšla ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, afera Modre luči je bila kaplja čez rob za ministrico za digitalno preobrazbo Emilijo Stojmenovo Duh. Državni zbor je na Golobov predlog razrešil kmetijsko ministrico Ireno Šinko, obrambni minister Marjan Šarec pa se je od funkcije poslovil po izvolitvi za evropskega poslanca. Kovček je spakiral tudi minister za izobraževanje Darjo Felda.

Premier Golob je na začetku mandata prisegal na »strokovno zagnanost« kot posebno kvalifikacijo ministrov, ob kadrovski stiski pri zadnjih menjavah pa je vse večjo težo namesto strokovnosti imela politična izkušenost kandidatov. Dodatno se je potrdilo tudi, kako velike težave z imeni imajo nove stranke.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Če bi odstop kmetijske ministrice potekal bolj konvencionalno, o menjavi na vrhu ministrstva za kmetijstvo v sklopu letošnjih zamenjav niti ne bi pisali. A oktobra se je na naslovnicah osrednjih medijev vil naslov »Irena Šinko sama ne bo odstopila«. Nekdanja kmetijska ministrica je namreč takrat po pogovoru s predsednikom vlade Robertom Golobom o njenem odpoklicu dejala, da ta ni predstavil razlogov za njeno zamenjavo in da se bo pustila razrešiti poslancem v državnem zboru, ki so jo tudi imenovali. Do tega je nato prišlo šele januarja letos. Ministrico, ki naj bi jo, kot je bilo mogoče razumeti predsednika vlade, odneslo, ker je uprava za varno hrano, ki sodi pod ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, potrošnikom prikrivala informacije o nevarnih pesticidih v sadju, je nato v ekipi Roberta Goloba nasledila dotedanja poslanka Svobode Mateja Čalušić. Favorit za kmetijskega ministra je bil sicer vse do zadnjega upokojeni poklicni vojak in rejec koz Vojko Adamič. Z Golobovim izborom se takrat niso strinjali v poslanski skupini, saj naj jih Adamič v zagovoru ne bi prepričal. Naša novinarka Tatjana Pihlar, specialistka za področje kmetijstva, je za Čalušićevo, ki je v slabih štirih letih postala že četrta ministrica za kmetijstvo, takrat v komentarju z naslovom »Da bo ministrica, ni bila neslana šala« med drugim zapisala: »Pa ima Mateja Čalušić kompetence, potrebne za ministrico? Po tem, kar je doslej pokazala kot članica parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in po megli, ki jo je prodajala na zaslišanju pred matičnim odborom, niti približno. A tega, da je postala ministrica, ne gre zameriti njej. Kritiko za to neresno in neodgovorno potezo si zaslužijo predsednik vlade Robert Golob, stranka Gibanje Svoboda, katere članica je tudi Čalušićeva, njeni poslanci ter koalicijski partnerici SD in Levica, ki jim pri tem ponižno asistirata. Z ustoličenjem Mateje Čalušić so našteti dokazali, da kmetijstvo močno podcenjujejo in da se jim še sanja ne, kako pomemben in zahteven resor je to.«

Ministrstvo za pravosodje

Tudi na odstop ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan se je čakalo, predvsem v vrstah SD, ki so na začetku leta zaradi afere z nakupom stavbe na Litijski v Ljubljani zabredli v globoko politično krizo. Ministrstvo za pravosodje je Koprčanu Sebastjanu Vežnaverju za nakup stavbe, ki naj bi postala sodna palača, plačalo 7,7 milijona evrov, ne da bi kot dober gospodar temeljito preverilo ceno stavbe. Nepravilnosti pri izvedbi posla je našlo računsko sodišče, po zadevi je brskalo več revizorjev, preiskuje jo tudi NPU. Afera je izbruhnila januarja letos. Dominika Švarc Pipan, ki je že hitro po razkritih gabaritih dogajanja sprejela objektivno odgovornost za sporni nakup, sicer zaradi razčiščevanja dogajanja, pri čemer je s prstom pokazala na številne člane lastne stranke, zaposlene na ministrstvu, nato ni želela sestopiti več tednov. Vmes jo je k dostopu pozvalo tudi predsedstvo njene sedaj že bivše stranke SD. Socialni demokrati so bili zaradi odlašanja z njeno razrešitvijo, ki je strmoglavilo politične ratinge stranke, hudi tudi na premierja. Golob je v državni zbor njeno odstopno izjavo vendarle poslal sredi februarja, ko je na pobudo nekdanje pravosodne ministrice vlada razrešila tudi državnega sekretarja Igorja Šoltesa. Vrenje v stranki je doseglo vrhunec na aprilskem volilnem kongresu Socialnih demokratov, kjer je bil kot naslednik Tanje Fajon za novega šefa SD izvoljen gospodarski minister Matjaž Han. Poslanci so sicer še pred tem v državnem zboru za novo ministrico za pravosodje na začetku marca imenovali Andrejo Katič, ki je prej že opravljala funkciji ministrice za pravosodje in za obrambo. Ta je imela poleg vseh drugih obveznosti v dosedanjem mandatu polne roke dela tudi s posledicami afere Litijska. Kriminalisti NPU so namreč konec maja opravili nove hišne preiskave in razširili krog osumljencev preiskave, ki, kot rečeno, še poteka. Ukvarjati se je morala tudi s sporno notranjo revizijo posla, ki je obremenil nekdanjo pravosodno ministrico, finančnega ministra Klemna Boštjančiča in predsednika vlade Roberta Goloba.

Ministrstvo za obrambo

Marjan Šarec nasprotno od drugih ministrov na tem seznamu ni odšel zaradi takšnih ali drugačnih očitkov slabega dela, četudi je imel na grbi zgodbo z vojaškim resničnostnim šovom. Odšel je, ker so mu volilci na junijskih volitvah podelili poslanski mandat v evropskem parlamentu. Ko je sprva zakrožilo, da bodo v Gibanju Svoboda na svojo listo kandidatov uvrstili tudi tedanjega obrambnega ministra, se je sicer neuradno govorilo o tem, da to ni bila njegova intimna želja, a je bivši premier nato s svojo kandidaturo soglašal. Po številu prejetih preferenčnih glasov je zasedel deseto mesto. Njegova izvolitev je za šefa ministrov Roberta Goloba pomenila, da je moral na novo zapolniti tudi obrambni resor. Brez težav ob kadrovski suši pred volitvami rojene stranke ni šlo. Sprva je neuradno kazalo na to, da bi utegnil resor prevzeti državni sekretar ministrstva Damir Črnčec, nekdaj tesni in zaupni sodelavec Janeza Janše. Zaradi slednjega se je ugibalo, ali bi v državnem zboru Črnčecu sploh uspelo zbrati potrebno večino glasov za imenovanje. Golob je ob pomanjkanju imena za Šarčevo menjavo za nekaj mesecev obrambni resor prevzel sam, pravega človeka pa naposled našel kar v dotedanjem vodji poslancev Gibanja Svoboda Borutu Sajovicu. Sajovic ima sicer tako kot Šarec kot dolgoletni gasilec in župan bogate izkušnje na področju zaščite in reševanja, ni pa strokovnjak za vojsko. Po napovedih zato politiko na obrambnem področju nadaljuje, kot je bila zastavljena doslej. Slovenija je sicer v času njegovega ministrovanja vendarle zaključila zgodbo nemških osemkolesnikov tipa boxer, za katere je pogodbo o nakupu že po državnozborskih volitvah 2022 podpisal prejšnji minister Matej Tonin. Strošek odstopa od nakupa je Slovenijo stal štiri milijone evrov, država pa ga je že poravnala. Usoda predvidenega alternativnega nakupa medtem še ni znana. Kljub predhodni korupcijski aferi se vlada Roberta Goloba nagiba k nakupu 106 oklepnikov za predvidenih 695 milijonov evrov pri finskem podjetju Patria.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje

Še najhitreje je premier Robert Golob zamenjavo našel na področju vzgoje in izobraževanja. Bivši minister Darjo Felda mu je podal ustno odstopno izjavo sredi septembra, Vinko Logaj pa je kot njegov naslednik zaprisegel že na začetku oktobra skupaj z novim obrambnim ministrom. Felda naj bi si sicer uradno želel ponovno oditi v akademske vode. Kot profesor matematike, desetletja zaposlen na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, je vodenje ministrstva prevzel januarja lani po rekonstrukciji vlade. Njegov predhodnik Igor Papič je namreč postal minister za visoko šolstvo. Darjo Felda se je v času ministrovanja soočal s kritikami nekaterih stanovskih organizacij zaradi po njihovi oceni medlega dela in neupoštevanja stroke. Da z njegovim delom niso najbolj zadovoljni, je bilo slišati tudi iz koalicijskih vrst. Novica o odstopu, ki se je politično nakazovala že nekaj časa, je bila kljub temu za nekatere v šolstvu presenečenje. Prav tako je bila za marsikaterega šolnika presenetljiva novica, da ga bo nasledil Vinko Logaj, ki je pred prevzemom funkcije ministra že napovedoval svojo upokojitev. Logaj je resor prevzel kot zelo dober poznavalec šolstva, saj se je v minulih štirih desetletjih preizkusil na vseh ravneh javnega izobraževanja. Kot smo takrat zapisali v Dnevniku, so se ob tem pri številnih poznavalcih področja ravno zato porajala vprašanja glede težko pričakovanih sprememb in sveže energije, ki jih današnji šolski sistem nujno potrebuje. Njegovo imenovanje so med drugim spremljali očitki nekaterih zaposlenih na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, ki so leteli na preteklo sodelovanje z Logajem v vlogi direktorja zavoda za šolstvo, ki ga je vodil od leta 2014. Poleg nazadnjaškega vodenja in samovoljnega usmerjanja razvojnih projektov so Vinku Logaju očitali malomarno gospodarjenje z denarjem in nepotizem pri kadrovanju ter neustrezen in neučinkovit razvoj. Novi minister je očitke zavrnil, saj da je zavod vselej vodil strokovno in v skladu z doktrino.

Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Emilija Stojmenova Duh je kot ministrica za digitalno preobrazbo prvo interpelacijo konec marca letos preživela, njenega drugega zagovora pred poslanci, ki so ga zaradi lanskega 6,5 milijona evrov vrednega nakupa 13.000 prenosnih računalnikov prav tako zahtevali v SDS, pa nismo dočakali. Pred tem je pod težo očitkov odstopila. Na novinarski konferenci je dejala, da je tarča načrtne osebne diskreditacije. Navedbe medijev so neresnične, nihče se ni poskušal izogniti kazni, je takrat zavrnila očitke portala N1, ki je razkril, da je na službenem vozilu v Avstriji uporabila modre luči, pozneje pa hotela prek veleposlaništva na Dunaju doseči, da tamkajšnji organi ne bi končali prekrškovnega postopka zaradi prehitre vožnje na avstrijski avtocesti. Ta zgodba, ki se je izkazala za kapljo čez rob, je bila sicer zanjo v vrsti napak še najmanj obremenjujoča. Datum objave zgodbe štiri mesece po dogodku in tik pred interpelacijo je sicer jasno nakazoval, da je zadeva čakala v predalu na primeren politični trenutek. Ministrstvo je po odstopu Emilije Stojmenove Duh začasno vodil finančni minister Klemen Boštjančič. Iskanje stalne zamenjave ni bilo najlažje. Neuradno so za pozicijo snubili tudi državno sekretarko ministrstva Aido Kamišalić Latifić, na napredovanje pa je nato pristala dosedanja generalna sekretarka na ministrstvu za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer. Političnih izkušenj ji kot nekdanji ministrici za delo in državni sekretarki na ministrstvu za javno upravo ne manjka. Opozicija ji je sicer v DZ očitala prav dosedanjo funkcijo na ministrstvu, torej to, da je bila del ekipe, ki v zadnjih dveh letih ni dosegla bistvenega napredka pri digitalni preobrazbi Slovenije. Med prioritetami ob prevzemu funkcije je Ksenija Klampfer navedla zagotovitev interneta na belih lisah, kjer rešitev vidi v odprtih baznih postajah v kombinaciji s satelitskim internetom. Izpostavila je tudi vzpostavitev novega državnega oblaka, saj je sedanji star že osem let, ter pripravo krovnega zakona o digitalni preobrazbi.