Stavbe oziroma gradbeni materiali v njih so običajno projektirani in grajeni za življenjsko dobo 50 let, nato jih je treba prenoviti ali zamenjati. Več kot pol stoletja bo v nekaj letih stara polovica stanovanjskega fonda v Sloveniji. Obsežnejše prenove stavb so pred vrati, močno pa si jih želi tudi država, ki je v stavbnem fondu kot 40-odstotnem porabniku vse končne energije pri nas prepoznala izjemne potenciale za prihranke energije, gospodarsko rast in nova delovna mesta.
Draga šola kratkovidnih ukrepov
Toda z izključnim spodbujanjem energijskih prenov, ki najpogosteje obsegajo menjavo kurilne naprave, izolacijo fasade in morda še zamenjavo oken, država oziroma Eko sklad kot njena podaljšana roka prispevata k zanemarjanju vrste drugih pomembnih vidikov vse starejših stavb, prikimavajo sogovorniki in omenjajo zagotavljanje mehanske odpornosti in stabilnosti objekta, požarno varnost, higieno in zdravje, varnost in dostopnost uporabe, protihrupno in protipotresno zaščito ter trajnostno rabo virov. »Prenova fasade na stavbi, katere konstrukcija je dovolj odporna in nima poškodb, ni problematična. Problem se pojavi, ko začnemo izolacijski material nameščati na razpokane zidove, ne da bi najprej raziskali vzroke za razpoke, vzroke odpravili in razpoke sanirali. Če tega ne storimo, bodo razpoke napredovale, pod bleščečo novo fasado pa ne bo nihče opazil morebitnega napredovanja poškodb,« pred nepremišljenimi prenovami svari vodja odseka za stavbe in potresno inženirstvo na Zavodu za gradbeništvo Slovenije (ZAG) Marjana Lutman.
Posledice kratkovidne presoje so lahko še drugačne. Z novo fasado denimo povečamo energijsko učinkovitost stavbe, a lahko hkrati poslabšamo njene druge lastnosti, kot sta požarna varnost ali protihrupna zaščita. »Če stene obložimo s težko fasado ali dogradimo še eno etažo, hkrati pa konstrukcije stavbe ne utrdimo, zmanjšamo njeno potresno odpornost. Po drugi strani lahko potresno odpornost starejših zidanih stavb povečamo že z enostavno vgradnjo jeklenih vezi po obodu stavbe,« dodaja Lutmanova.
Napačno zasnovane spodbude Eko sklada
Po oceni gradbenega inženirja Dejana Prebila z Inženirske zbornice Slovenije (IZS) je »vladna politika, da se subvencije Eko sklada pri energijskih prenovah stavb dodeljujejo ne glede na slabo potresno odpornost ali celo izredno nevarnost takšnih objektov, s civilizacijskega vidika povsem nerazumna«. Kajti opuščanje potresnih sanacij je po njegovih besedah primerljivo igranju ruske rulete, pri kateri možnosti dolgoročno niso na naši strani. Verjetnost za potres v 50-letnem obdobju je namreč kar 10-odstotna.
Mojca Vendramin z Eko sklada odgovarja, da energijskih prenov sploh ne morejo pogojevati s potresno varnostjo objektov, ker ocena potresne varnosti ni regulirana storitev, kar pomeni, da »ni jasno opredeljeno, niti kdo in po kakšni metodologiji lahko tako oceno naredi niti niso določena potresno nevarna območja«. Pri drugih bistvenih lastnostih stavb pa skladu zadostuje, da investitor prevzame odgovornost za pravilno in kakovostno izvedbo investicije skladno z vsemi veljavnimi predpisi.
Upoštevati slovenske posebnosti
Omejitev spodbud zgolj na energijske prenove stavb je medtem po besedah Vendraminove posledica dejstva, da Eko sklad deli strogo namenski denar, ki ga prek posebnega prispevka izključno za povečevanje energijske učinkovitosti plačujejo vsi porabniki energentov v državi. Drugi del denarja za subvencije prihaja iz podnebnega sklada, za katerega veljajo podobne omejitve financiranja izključno energetsko-podnebnih ukrepov.
A tudi ukrepov energijske prenove stavb Eko sklad ne presoja z vidika njihove smiselnosti za posamezno stavbo. »Za opredelitev smiselnosti energijskih obnov ponujamo brezplačne nasvete svetovalcev mreže Ensvet,« sporoča Vendraminova. Naj dodamo, da od avgusta lani sklad delno subvencionira vsaj izdelavo projekta za izvedbo energijske sanacije in strokovni nadzor v primeru obnove večstanovanjskih stavb, kar pomeni, da bi vsaj v teh primerih projektant vendarle moral presoditi tudi smiselnost načrtovanih ukrepov. Podatkov o neustreznih prenovah, ki so stanovalcem prinesle nepričakovane negativne posledice oziroma so bili učinki slabši od pričakovanj, na skladu sicer nimajo.
Da Eko sklad spodbuja zgolj energijske sanacije, je posledica politike EU, ki je sledila težavam večine držav, razlaga Lutmanova. »Potresno so denimo ogrožene zgolj mediteranske države in nekaj vzhodnoevropskih, tudi Slovenija. Zato bi naša država morala najti neke dodatne rešitve za svoje posebnosti,« je prepričana sogovornica. »Če nič drugega, pa bi moral Eko sklad ljudi vsaj osveščati o tem, da so pomembni še drugi vidiki prenove, ne samo energijski,« je dodala.
