Ljubljanska pediatrinja Helena Mole je na oslovski kašelj pred kratkim naletela pri dveh najstnikih. Z osvežitvenim odmerkom, ki je bil že v njuni generaciji predviden v osnovni šoli, ni bil cepljen noben od njiju. »Tudi najstnike izčrpajo dolgotrajni nočni napadi kašlja. Oboleli so zelo utrujeni,« opaža zdravnica. Sogovornica, ki zdaj deluje v osnovnem zdravstvu, se je z oslovskim kašljem pred leti srečevala kot zdravnica v bolnišnici. Ker je bila priča zelo težkim potekom te bolezni, še toliko bolj upa, da se oslovski kašelj ne bo širil med najmlajše otroke. »Zelo hudo in žalostno je, ko za oslovskim kašljem zboli dojenček,« je dejala.
Dosledno odklanjanje redko
Nekateri starši njenih pacientov so razmišljali, da bi otroka pripeljali le na cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, ki je pogoj za obiskovanje vrtcev. Zgodi se tudi, da skušajo posamezniki cepljenje otroka proti oslovskemu kašlju odložiti na kasnejše obdobje. »Povem jim, da je pri sedanji situaciji z oslovskim kašljem tako odlaganje tvegano. Staršem skušam razložiti, da se je smiselno držati vrstnega reda in otroke cepiti tudi proti oslovskemu kašlju. Večinoma se tako tudi odločijo. Staršev, ki so trdno prepričani, da otroka nočejo cepiti, je malo,« je povedala pediatrinja. Tudi na ravni države vidi rezerve v ozaveščanju in doslednem odgovarjanju na skrbi staršev. »Nasproti lažnim informacijam se lahko postavimo samo s preverjenimi podatki,« je poudarila. Helena Mole sicer ocenjuje, da se bo možnost širjenja oslovskega kašlja deloma zmanjšala že zaradi uvedbe dodatnega poživitvenega odmerka v srednješolskem obdobju.
V manj kot mesecu in pol je za oslovskim kašljem letos zbolelo že skoraj toliko ljudi kot v celotnem lanskem letu, ko je bilo v Sloveniji 124 potrjenih primerov. Med 115 letošnjimi obolelimi, kolikor so jih na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) našteli do včerajšnjega dopoldneva, je še posebno veliko najstnikov. Po podatkih NIJZ je zbolelo kar 19 petnajstletnikov in 15 šestnajstletnikov, več srednjih šol pa je v zadnjih tednih dijake in njihove starše obveščalo o oslovskem kašlju v posameznih razredih. Dojenčkov do prvega leta, ki jih ta bolezen posebej ogroža, je med letošnjimi bolniki šest.
Daleč največ potrjeno obolelih z oslovskim kašljem, kar 81, je iz ljubljanske regije. Spomnimo, da je stroka letošnje dogajanje povezala s porastom te bolezni na Hrvaškem in v drugih bližnjih državah, a tudi z upadanjem precepljenosti v času pandemije covida-19. Podatki za lansko leto še niso znani, leta 2022 pa je bila precepljenost s tretjim odmerkom 89,2-odstotna. Še nižja, 86,4-odstotna, je bila leta 2021, kar je občuten upad v primerjavi z okoli 95-odstotno precepljenostjo v letih 2019 in 2020. Cepljenje v tem primeru poleg zaščite pred oslovskim kašljem ščiti tudi pred davico, tetanusom, otroško paralizo in okužbami s hemofilusom influence b, od leta 2021 pa tudi pred hepatitisom B.
Pri ošpicah večjih
izbruhov ne pričakujejo
Ravno nasprotno kot pri oslovskem kašlju se je v istem obdobju zgodilo z zaščito pred ošpicami, mumpsom in rdečkami. V ljubljanski regiji, kjer je bila precepljenost s prvim odmerkom tega cepiva najnižja v državi in je v predpandemskem letu 2019 že padla pod 90 odstotkov, je bila leta 2022 pri 94 odstotkih. Na ravni države se je v tem obdobju dvignila s 93,6 na 95,8 odstotka. V letih 2021 in 2022 ni bilo v Sloveniji niti enega potrjeno obolelega za ošpicami, podatki za lansko leto pa še niso znani. »Glede na relativno dobro precepljenost otrok vsaj s prvim odmerkom cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam v Sloveniji ne pričakujemo večjih izbruhov ošpic,« ugotavljajo na NIJZ.
Tako pri oslovskem kašlju kot pri ošpicah je cepljenje obvezno, a v žep sežejo le redki starši, ki se mu pri svojih otrocih izogibajo. Zaradi tovrstnih prekrškov je zdravstveni inšpektorat lani izdal vsega osem odločb, posamezna globa pa je znašala 400 evrov. Ob predlogu za opustitev cepljenja je treba pridobiti strokovno mnenje komisije za cepljenje ministrstva za zdravje, so pojasnili na inšpektoratu. Starši se večkrat sklicujejo tudi na pomanjkljivo opravljeno pojasnilno dolžnost zdravnika ter druge zdravstvene razloge za opustitev cepljenja, so dodali. Postopki, povezani z opustitvijo obveznega cepljenja, so ob vsem tem dolgotrajni, ne skrivajo na inšpektoratu.
Rekordno veliko vlog
za opustitev cepljenja
Ukrep, ob katerem se je precepljenost proti ošpicam zviševala, je pogojevanje obiskovanja vrtca s cepljenjem. Izjema so otroci, ki ne smejo biti cepljeni zaradi medicinskih razlogov; starši lahko to dokazujejo z odločbo o opustitvi cepljenja. Pri zaščiti pred oslovskim kašljem, ki je med pandemijo covida-19 občutno uplahnila, oblasti takšnega kriterija niso postavile.
»O spremembi zakonodaje na tem področju ne razmišljamo niti nismo dobili nobenega predloga s strani stroke. Zaenkrat torej pred vstopom v vrtec ostaja obvezno zgolj cepljenje proti ošpicam,« so nam sporočili z ministrstva za zdravje. Lani so na ministrstvu prejeli 422 vlog za opustitev cepljenja, kar je največ doslej. Večino vlog jim posredujejo starši, zdravniki pa le okoli dva do tri odstotke. Na ministrstvu se niso lani z začasnim odlogom ali trajno opustitvijo cepljenja strinjali niti enkrat, v letih poprej pa so takim vlogam pritrdili v približno enem odstotku.
