Z nižjim dohodkom od praga tveganja revščine je lani živelo približno 243.000 prebivalcev Slovenije. Prag tveganja revščine je za enočlansko gospodinjstvo znašal 771 evrov na mesec oziroma 32 evrov več kot v letu 2020, za štiričlansko družino, ki vključuje dva odrasla in dva otroka, mlajša od 14 let je znašal 1619 evrov, za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 1156 evrov na mesec, so objavili na Statističnem uradu RS (Surs).
Med prebivalci, ki živijo z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, je bilo 85.000 upokojencev, 46.000 delovno aktivnih, 40.000 mladoletnih otrok, 38.000 brezposelnih in 34.000 drugih oseb, med katerimi so nezmožni za delo, gospodinje, študenti, drugi neaktivni in nerazvrščene osebe.
Tveganju socialne izključenosti je bilo izpostavljenih manj oseb kot v letu 2020. Stopnja tveganja socialne izključenosti je bila leta 2021 13,2-odstotna in se je v primerjavi z letom prej znižala za 1,1 odstotne točke. Tveganju socialne izključenosti je bilo izpostavljenih približno 275.000 prebivalcev.
Zmanjšanje števila oseb, izpostavljenih temu tveganju, je bilo posledica znižanja vrednosti vseh treh kazalnikov socialne izključenosti: stopnja tveganja revščine se je znižala za 0,7 odstotne točke, stopnja resne materialne in socialne prikrajšanosti za 0,8 odstotne točke ter stopnja zelo nizke delovne intenzivnosti za 0,3 odstotne točke.
Delež oseb, ki so bile sočasno izpostavljene vsem trem oblikam socialne izključenosti, je ostal enak. Najranljivejših oseb je bilo 0,3 odstotka.
Finančni položaj gospodinjstev boljši
Delež gospodinjstev, ki so ocenila, da so s svojimi dohodki mesec preživela lahko oziroma zelo lahko, se je leta 2021 v primerjavi z letom 2020 povečal za osem odstotnih točk na 28 odstotkov. Delež gospodinjstev, ki so s svojimi dohodki težko oziroma zelo težko preživela mesec, pa se je zmanjšal za šest odstotnih točk na 14 odstotkov, ugotavlja statistični urad.
Med gospodinjstvi, ki so živela z dohodki, višjimi od praga tveganja revščine, je bilo takih, ki so mesec preživela brez težav (lahko oziroma zelo lahko), 30 odstotkov, kar je bilo za 7 odstotnih točk več kot v letu 2020. Med tistimi, ki so živela z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine pa je mesec preživelo brez težav 13 odstotkov gospodinjstev, kar je bilo za 4 odstotne točke več kot pred letom dni, tistih, ki so preživela s težavo (težko oziroma zelo težko), pa je bilo za devet odstotnih točk manj kot leto prej. (37 odstotkov).
Delež gospodinjstev, ki so mesec preživela brez težav, je bil največji v osrednjeslovenski (33 odstotkov), najmanjši pa v pomurski statistični regiji (19 odstotkov).
Na finančni položaj gospodinjstev vplivajo tudi stanovanjski stroški. Za 22 odstotkov gospodinjstev so bili ti veliko breme, kar je bilo za pet odstotnih točk manj kot pred letom dni. Da stanovanjski stroški zanje sploh niso breme, pa je menilo 19 odstotkov gospodinjstev oziroma za pet odstotnih točk več kot pred letom dni.
Nepričakovane izdatke v znesku 700 evrovbi si lahko privoščilo 72 odstotkov gospodinjstev. Glede na stanovanjski status je bil delež takih, ki bi si lahko privoščili nepričakovane izdatke, največji med lastniki stanovanj (76 odstotkov), med najemniki pa je bilo takih 45 odstotkov.
Enotedenske letne počitnice dostopnejše za večji odstotek gospodinjstev
Enotedenske letne počitnice zunaj doma za vse člane gospodinjstva bi si v letu 2021 finančno lahko privoščilo 80 odstotkov gospodinjstev, to je za tri odstotne točke več kot v letu pred tem in največ, odkar na Sursu merijo ta podatek. Na tako visok delež so vplivali tudi turistični boni.
Na ravni statističnih regij je bil delež najvišji v goriški (87 odstotkov) in osrednjeslovenski (86 odstotkov), najnižji pa v primorsko-notranjski (71 odstotkov) in posavski (70 odstotkov) statistični regiji.
Na dostopnost enotedenskih letnih počitnic za vse člane pa je vplival tudi finančni položaj gospodinjstev. Med gospodinjstvi, ki so mesec sicer preživela težko oziroma zelo težko, je bilo teh, ki bi si vseeno lahko privoščila enotedenske počitnice, 32 odstotkov. Med gospodinjstvi, ki so mesec preživela lahko oziroma zelo lahko, je bilo takih 97 odstotkov.
Splošno zadovoljstvo višje
Splošno zadovoljstvo z življenjem so osebe, stare 16 ali več let, ocenile s povprečno oceno 7,7 (na lestvici od 0 – povsem nezadovoljen do 10 – zelo zadovoljen). To je za 0,2 vrednosti ocene več od povprečne samoocene iz leta 2019 (7,5), ko se s koronavirusno krizo še nismo srečali. Če primerjamo mlade (16-29 let) in starejše (65 ali več let), ki so svoje življenje ocenili z najvišjimi ocenami (9–10), se je ta delež med mladimi znižal za dve odstotni točki (na 38 odstotkov), med starejšimi pa se je delež z najvišjimi ocenami zvišal za štiri odstotne točke (na 22 odstotkov).
Druženje zaradi covida okrnjeno
S prijatelji in sorodniki se je ob pijači ali kosilu oziroma večerji vsaj enkrat na mesec družilo 68 odstotkov oseb, starih 16 ali več let, kar je za 25 odstotnih točk manj kot v predkoronskem letu 2019 (93 odstotkov). Glavni razlog za nedruženje so bili pri 26 odstotkih oseb covid-19 in z njim povezani ukrepi. Preostali se niso družili zaradi drugih razlogov (4 odstotki) ali finančnih razlogov (2 odstotka). V večji meri so se družili mladi, zaposleni in tisti, ki so svoje zdravstveno stanje ocenili kot zelo dobro. Med moškimi in ženskami ni bilo bistvenih razlik.
Večina imela v stanovanju primerne temperature
Pozimi leta 2021 si je primerno ogrevano stanovanje lahko privoščilo 98 odstotkov gospodinjstev, poleti pa je imelo dovolj hladno stanovanje 84 odstotkov gospodinjstev. Med gospodinjstvi, ki so živela v hišah, je ta delež znašal 87 odstotkov, med tistimi, ki so živela v večstanovanjskih stavbah, pa 80 odstotkov. V svojih stanovanjih je imelo klimatsko napravo 36 odstotkov gospodinjstev. Pričakovano je bil ta delež višji v mestih (40 odstotkov) kot na podeželju (31 odstotkov).
