Gre za nakazila fizičnim osebam nad bruto plačo predsednika države za celoten javni sektor v najširšem pomenu, ne le pri neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikih, ki so po novem že javna, temveč tudi v podjetjih v večinski državni lasti, vključno s hčerinskimi. Temu javno nasprotuje podjetje Gen-I. Toda vzvodov, s katerimi bi komisija lahko ukrepala proti družbam, ki določenih podatkov ne bodo želele posredovati, KPK nima.
Določene začasne pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri prenovljeni aplikaciji Erar, bi nekateri, ki jim večja transparentnost ni pogodu, želeli izkoristiti za njeno diskreditacijo, čeprav gre, kot so prepričani v KPK, za »vrhunsko« aplikacijo.
»Erar je zagotovo vrhunsko orodje, ki stremi k temu, da se zagotavlja kar največja transparentnost porabe javnih sredstev, za kar pa se zagotovo v naši deželi vsi ne zavzemajo. Vse zaznane posamezne napake, ki jih v fazi predhodnih testiranj nismo mogli zaznati, odpravljamo in to je pri 137 milijonih in več transakcijah, ki so prikazane, seveda neizbežno,« pravi predsednik KPK Robert Šumi. Dodaja, da aplikacija zgolj prikazuje podatke, ki jih KPK pridobiva od drugih državnih organov, v KPK pa niso imeli nobenega razloga, da bi o njih podvomili. Aplikacija je namreč prikazovala nekatere napačne podatke o družbi Gen-I in drugih subjektih, pri katerih, kot se je izkazalo, ni šlo za nakazila fizičnim osebam, temveč KDD. Napako so priznali v Upravi RS za javna plačila.
Največjega trgovca z električno energijo Gen-I je prenovljena aplikacija zmotila še zaradi enega razloga, in sicer možnosti, da bi na podlagi določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije v Erarju objavili tudi podatke o nakazilih državnih družb fizičnim osebam, vključno s plačami zaposlenih, ki niso del poslovodstva, ko ta presegajo višino plače predsednika republike. Po njihovem bi to škodilo konkurenčnosti podjetja. Zato so tudi vložili pobudo za oceno ustavnosti domnevno spornega člena. Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je, kot smo opozorili v Dnevniku, v zvezi s tem ocenila, da k temu po omenjenem zakonu v Gen-I niti niso zavezani, saj gre za družbo v posredni in ne neposredni državni lasti. V KPK se s tem ne strinjajo in napovedujejo, da bodo aplikacijo nadgradili. Zdaj namreč, ko gre za državne družbe, prikazujejo le podatke, ki jih od uprave za javna plačila prejemajo v anonimizirani obliki, torej brez osebnih imen. Ker jim sistemski zakon, kot so prepričani, omogoča širše razkritje, nameravajo to v nadaljevanju tudi storiti in družbe zaprositi za mesečne konto kartice.
Če bi podjetja razkritje zavrnila, pa KPK vzvodov, na primer prekrškovnih ali drugih sankcij, nima, saj jih veljavni zakon ni predvidel. Robert Šumi meni, da bi jim to možnost morala prinesti predvidena sprememba zakona. »Ne vemo pa, ali bo aktualna oblast pripravljena slediti izboljšavam našega zakona, ki bi vodile v še večjo učinkovitost komisije.«
