Uporaba prehranskih dopolnil tako v Sloveniji kot drugod raste iz leta v leto. Svetovni trg prehranskih dopolnil naj bi po ocenah družbe Grand View Research v prihodnjih letih naraščal po skoraj 10-odstotni letni stopnji in do leta 2024 dosegel več kot 278 milijard dolarjev. Po besedah prof. dr. Boruta Štruklja z ljubljanske fakultete za farmacijo je zanimivo zlasti razmerje med ponudbo, povpraševanjem in regulacijo. »Čeprav za prehranska dopolnila v primerjavi z zdravili veljajo bistveno nižje regulatorne zahteve, so cene teh izdelkov v primerjavi z zdravili pogosto višje, povpraševanje pa kljub visokim cenam narašča.«
Vsak sedmi mladostnik jih jemlje vsak dan
Da so prehranska dopolnila postala zelo priljubljena celo med slovenskimi mladostniki, je pokazala letos objavljena raziskava Univerze v Ljubljani. Avtorji so ugotovili, da vsaj občasno prehranska dopolnila uporablja kar 69 odstotkov slovenskih mladostnikov, starih od 14 do 19 let. Med mladostniki, vključenimi v športne treninge, je takih še več, in sicer 76 odstotkov. Rezultati raziskave so pokazali tudi, da polovica uporabnikov sočasno jemlje več kot eno prehransko dopolnilo, v povprečju pa dve do tri različne skupine prehranskih dopolnil.
Katja Zdešar Kotnik, doktorandka na ljubljanski biotehniški fakulteti in ena izmed avtoric raziskave, je povedala, da jih je razširjenost uporabe prehranskih dopolnil med mladostniki presenetila, vendar je ob tem poudarila, da ti podatki vključujejo tudi tiste uporabnike, ki po prehranskih dopolnilih posežejo le nekajkrat na leto. Tistih slovenskih mladostnikov, ki po prehranskih dopolnilih posegajo vsak dan, je bistveno manj, kljub temu pa je presenetljivo, da jih je 14 odstotkov.
Vse večja razširjenost prehranskih dopolnil je problematična predvsem zato, ker pred vstopom teh izdelkov na trg ni vzpostavljeno nobeno neodvisno preverjanje, mnogi uporabniki pa se tega ne zavedajo, meni Zdešar-Kotnikova.
Zdešar-Kotnikova je opozorila tudi na podobno raziskavo Univerze v Ljubljani iz leta 2011, ki je pokazala, da je takrat vsaj občasno prehranska dopolnila uporabljalo (zgolj) dobrih 19 odstotkov mladostnikov, starih med 12 in 17 let. Primerjava rezultatov torej pokaže, da je razširjenost prehranskih dopolnil med slovenskimi mladostniki v sedmih letih močno poskočila. Avtorice starejše raziskave so sicer že pred sedmimi leti opozarjale, da je razširjenost uporabe prehranskih dopolnil med mladostniki skrb vzbujajoča – med drugim zaradi neraziskanih fizioloških učinkov in učinkov, ki jih ima uporaba več prehranskih dopolnil hkrati.
Kako ločiti zrnje od plev?
Za varnost prehranskih dopolnil in skladnost z zakonodajo je odgovoren le proizvajalec, izdelave prehranskih dopolnil pa se lahko loti praktično vsak. »Nosilec živilske dejavnosti, ki želi dajati na trg prehranska dopolnila, se mora pred začetkom poslovanja registrirati pri zdravstvenem inšpektoratu. Registracija je brezplačna,« so nam pojasnili na inšpektoratu. Prehranska dopolnila se nato lahko prodajajo tako v lekarnah in specializiranih trgovinah kot tudi v običajnih trgovinah s prehrano in na spletu.
To sicer ne pomeni, da na trgu ni varnih in kakovostnih prehranskih dopolnil, zelo težko pa je, zlasti za uporabnike brez strokovnega znanja, ločiti zrnje od plev. »Ker ni nobenega nadzora nad izdelavo, lahko nekdo prehransko dopolnilo izdela tudi doma v kleti, ga spravi v lepo svetlečo embalažo in da na tržišče,« je ponazoril Štrukelj. Na drugi strani nekateri proizvajalci zagotavljajo zelo visoko kakovost proizvodnje. »Farmacevti podpiramo predvsem tiste proizvajalce, ki delajo po postopku GMP oziroma dobre proizvodne prakse. To pomeni, da prehransko dopolnilo izdelujejo tako, kot bi izdelovali zdravilo,« je povedal Štrukelj.
»Približujemo se ameriški ureditvi«
Če neodvisnega preverjanja varnosti prehranskih dopolnil pred vstopom na trg ni, inšpekcijskih nadzor zajame le majhen del izdelkov na trgu. Na zdravstvenem inšpektoratu sestavo prehranskih dopolnil z laboratorijskimi analizami preverjajo v okviru programa vzorčenja, ki je lani zajel 79 vzorcev prehranskih dopolnil. Uradnega podatka o tem, koliko je vseh prehranskih dopolnil na slovenskem trgu, sicer sploh ni, po podatkih baze notificiranih prehranskih dopolnil P3, ki je na spletni strani pretehtajte.si dostopna splošni javnosti, pa se pri nas prodaja skoraj 6000 različnih prehranskih dopolnil. To pomeni, da je bil lani z neodvisnimi laboratorijskimi analizami preverjen le dober odstotek vseh izdelkov. Za zdravju škodljivega se je izkazal en vzorec, v letu 2016 je bilo škodljivih šest vzorcev, v letu 2015 pa trije.
Bojazen, da se lahko kot prehransko dopolnilo prodaja praktično kar koli, pa proizvajalec zelo verjetno ne bo sankcioniran, je po besedah Štruklja utemeljena. Do leta 2013 je ministrstvo za zdravje na podlagi prve prijave vodilo seznam prehranskih dopolnil, ki so v prometu v Sloveniji, nato pa je seznam odpravilo. »Ta seznam je bil vsaj neke vrste prvi nadzor, kjer so strokovnjaki pregledali sestavo (na podlagi deklaracije, op. a.). Sedaj je lahko na policah vse,« je opozoril Štrukelj in dodal, da se s tem približujemo ameriški ureditvi: »Efedrin je bil v prehranskih dopolnilih v ZDA prepovedan šele po 82 smrtih zaradi nenadnega srčnega dogodka. Amerika torej deluje po sistemu: ukrepali bomo takrat, če in ko bo nekaj zelo narobe.«
Na ministrstvu za zdravje v zvezi z odpravo prve prijave prehranskih dopolnil pojasnjujejo, da je sistem vodenja evidence sčasoma postal nepregleden in ni več odražal dejanskega stanja na trgu. »Število prvih prijav se je iz leta v leto povečevalo, poleg tega pa prijavitelji niso bili dosledni pri sporočanju sprememb, bodisi glede umika prehranskega dopolnila s trga bodisi glede spremembe nosilca živilske dejavnosti,« so povedali. Ob tem so zagotovili, da odprava prve prijave ni otežila nadzora, saj zdravstveni inšpektorat opravlja nadzor s pomočjo registra obratov, ki delujejo na področju prehranskih dopolnil.