Oktobrski rezultati agencije Ninamedia v javnomnenjskem raziskovalnem projektu Vox populi za Golobove zares niso ugodni (kar deloma pojasnjuje tudi trenutno predvolilno razpoloženje pred skorajšnjimi predsedniškimi volitvami; več v analizi rezultatov predsedniške ankete). Za še nekaj več, kot se je zmanjšal delež ocen o uspešnosti dela vlade, se je zvišal delež ocen njene neuspešnosti – za več kot devet odstotnih točk vprašanih kot v septembru meni, da je bila vlada neuspešna. V številki to znaša 39,6 odstotka, kar pa je najvišji delež nezadovoljnih z delom vlade po njenem imenovanju. Posledično se je zmanjšal tudi delež neopredeljenih pri odgovarjanju na to vprašanje in je z 8,7 odstotka najnižji od nastopa mandata te vlade do danes. Zanimivo je, da so z delom vlade najbolj zadovoljni volivci Levice – domala vsi menijo, da je koalicijska vlada, v kateri sodeluje tudi njihova stranka, uspešna. Med volivci GS in SD je takih vsakič po 85 odstotkov. In seveda so med najbolj nezadovoljnimi volivci glavne opozicijske stranke, SDS – 78-odstoten delež volivcev slovenskih demokratov trdi, da je vlada neuspešna. To je veliko večji delež nezadovoljnih kot v NSi – tam je o istem prepričan 60-odstoten delež volivcev te stranke. Pomembno k zvišanju deleža tistih, ki trdijo, da je vlada neuspešna, prispeva »stranka« neopredeljenih, ki je sicer tretja najmočnejša grupacija (16,2 odstotka) na lestvici politične preference – za skoraj dve tretjini neopredeljenih vlada ni uspešna.

Ker vlada v minulem mesecu dni ni sprejela nobenih ukrepov, ki bi poslabševali socialno-ekonomski položaj prebivalstva niti ni sprejela kakšnih politično problematičnih ukrepov, je težko soditi, čemu pripisati tolikšen padec v oceni uspešnosti dela vlade. Še najbolj verjetna razlaga je, da je padec deleža tistih, ki sodijo, da je vlada uspešna, posledica naraščajoče draginje, še posebej cen energentov in zaskrbljenosti velikega dela prebivalstva o energetski preskrbi tik pred začetkom zime. Oziroma, da je 40-odstoten delež tistih, ki menijo, da je vlada neuspešna, posledica nezadovoljstva zaradi premalo odločnega odzivanja vlade na energetsko krizo. In morda je vmes, zgolj špekuliramo, še kaj nezadovoljstva s politiko vlade v drugih sektorjih ali z njeno kadrovsko politiko, ki je tudi pogosto predmet poročanja medijev. Ker se razmere vsaj na energetskem področju v prihodnjih mesecih zagotovo ne bodo izboljšale, je mogoče skleniti, da je medenih tednov Golobove vlade konec.

Vštric s poslabšanjem zadovoljstva z delom vlade gre volilna podpora vodilni stranki, Gibanju Svoboda. Ta se je znižala za domala enak delež, kot se je zmanjšal delež ocene o uspešnosti vlade in znaša 29,8 odstotka. V strukturi opredeljenih volivcev to pomeni 37,9-odstoten delež, kar je dodatna slaba novica za Roberta Goloba: stranka je glede na prejšnji mesec izgubila 10 odstotkov podpore in ima najnižjo volilno podporo od spomladi naprej. Izgubo glasov beleži le GS, Socialni demokrati in Levica so se v istem času okrepili, trend rasti beleži tudi Nova Slovenija, SDS pa stagnira.

Borut Pahor utrdil vodstvo na lestvici

Najnovejše merjenje priljubljenosti slovenskih politikov je prineslo kar nekaj premikov na lestvici – šestnajst jih je ocenjeno bolje in le trije slabše kot minuli mesec. Borut Pahor dva meseca pred zaključkom politične kariere ostaja na čelu razpredelnice z opazno višjo oceno kot septembra – njegova ocena se je izboljšala za 7 odstotkov. Premier Robert Golob je eden izmed treh politikov, ki so ocenjeni slabše kot prejšnji mesec, je pa kljub temu ohranil drugo pozicijo. Na tretje mesto se je z za 6 odstotkov višjim skokom kot septembra zavihtel predsedniški kandidat SDS Anže Logar in tudi tako potrdil svoj primat v tekmi za predsedniški mandat. Močno si je položaj izboljšal tudi zdravstveni minister Daniel Bešič Loredan, ki ima za sedem odstotkov višjo oceno kot prejšnji mesec. Septembra tretjeuvrščena evropska poslanka Ljudmila Novak je s tretjega zdrknila na peto mesto. Milan Brglez se je povzpel za šest mest in se uvrstil na šesto mesto, pred Zorana Jankovića, ki je kljub boljši oceni padel za eno mesto, enako kot Matej Tonin. Tanja Fajon je ocenjena vidno boljše kot minuli mesec in je pridobila tri mesta, kar ji je prineslo deseto pozicijo na razpredelnici. Tatjana Bobnar in Janez Janša sta padla za tri mesta, Urša Klakočar Zupančič pa za dve. Luka Mesec se je nekoliko odmaknil od dna razpredelnice, pri samem dnu pa so Marjan Šarec, Eva Irgl in Franc Bogovič. Družbo najbolj priljubljenih zapuščata septembra na novo uvrščena Dominika Švarc Pipan in Branko Grims. Naslednji mesec ju bosta zamenjala Alenka Bratušek in Miha Kordiš, ki so ju anketiranci največkrat predlagali.