Učenci, dijaki in študenti se iz leta v leto srečujejo z zahtevnejšimi kurikulumi, ki predvidevajo poznavanje velike količine snovi hkrati, pri tem pa tako šola kot starši pričakujejo uspešnost, visoke ocene in opravljene obveznosti. Tudi delodajalci zahtevajo od posameznika učinkovitost, hitrost, iznajdljivost, samoiniciativnost. Posledično je človek utrujen in pod stresom, kar privede do slabših rezultatov, slabega pomnjenja in nizkih ocen. Vse več mladostnikov zato posega po tako imenovanih pametnih drogah oziroma nootropikih, torej po snoveh, ki naj bi izboljšale kognitivne sposobnosti človeka, kar se uradno imenuje tudi intelektualni doping. »Pod nootropike oziroma pametne droge uvrščamo dopolnila, ki na kakršen koli način izboljšajo možganske funkcije. Nootropiki naj bi tako vplivali na našo sposobnost pomnjenja, pozornosti, učenja, fizično in psihično počutje, odpornost proti stresu in kreativnost. Snovi, ki so zajete v to opredelitev, je veliko in segajo od kofeina, različnih kombinacij zelišč pa vse do zdravil na recept, kot so aderal, ritalin in modafinil, poleg tega pa se v ta namen uporabljajo tudi snovi, ki jih najdemo med prepovedanimi drogami, denimo amfetamin ali kokain,« pojasnijo pri združenju DrogArt.
Kratkotrajna superpamet
Številne »pametne droge« uporabljajo v zdravstvu za povsem praktične namene, denimo za zdravljenje čezmerne potrebe po spanju oziroma narkolepsije ali za zdravljenje motnje pozornosti oziroma ADHD. To pomeni, da so nekateri nootropiki oziroma pametne droge naprodaj v lekarnah brez recepta ali v specializiranih trgovinah s prehranskimi dopolnili. Mladostnikom pa lahko nootropike, kot sta ritalin in aderal, predpiše tudi osebni družinski zdravnik.
Aderal in ritalin imata kot zdravilo pripisano delovanje od štiri do osem ur, modafinil pa do šest ur. Povedano drugače, posameznik ob zaužitju teh zdravil oziroma pametnih drog za časa delovanja občuti povečano sposobnost pomnjenja, pozornosti, učenja, izboljšanje fizičnega in psihičnega počutja, odpornosti proti stresu in kreativnost.
Ker aderal, ritalin in modafinil dobimo le na recept, se v zadnjem obdobju kot pametne droge uporabljajo tudi številni prehranski dodatki. Med najbolj razširjene spadajo acetil L-karnitin, ašvaganda, rožni koren, ginko biloba, ginseng, ribje olje in seveda kofein. »Ta zdravila oziroma prehranski dodatki naj načeloma ne bi imeli negativnih posledic za naše zdravje, vendar so tudi njihovi pozitivni učinki zelo vprašljivi. Številni uporabniki po njihovem zaužitju sicer poročajo o želenih učinkih, vendar v večini primerov klinična testiranja niso bila opravljena, zato ni jasno, ali gre le za placebo, še manj pa je informacij o morebitnih stranskih učinkih,« pojasnijo pri združenju DrogArt. Ker ti dodatki torej nimajo zdravstveno preverjenih pozitivnih učinkov oziroma raziskave niso verodostojne, vse več ljudi raje posega po zdravstveno preverjenih pametnih drogah. A ker do teh ni enostavno priti, je zaznati vse več preprodaj pametnih drog. Dogaja se, da posamezniki, ki zaradi ugotovljenih učnih težav dobijo zdravila na recept, ta preprodajajo študentom, dijakom in drugim.
Kot povedo pri združenju DrogArt, je po izsledkih raziskave med študenti Univerze v Ljubljani leta 2013 pametne droge uporabilo 6,1 odstotka študentov od 445 vprašanih. Leta 2019 je bila izvedena raziskava na tehniških fakultetah v Mariboru, ki je pokazala, da je pametne droge zaužilo 4,5 odstotka anketirancev. Po ugotovitvah raziskave, izvedene med oxfordskimi študenti leta 2016, pa je kar 15,6 odstotka študentov zavestno uporabilo pametne droge za izboljšanje rezultatov. Podatki v vodilni raziskavi o farmakološkem kognitivnem izboljšanju med posamezniki brez ADHD leta 2018 so pokazali, da je približno 10 do 15 odstotkov študentov vsaj enkrat poskušalo izboljšati kognitivne sposobnosti z zdravili na recept, alkoholom ali prepovedanimi drogami.
Pametne droge v sivi coni
Najbolj razširjene pametne droge tako pri nas kot po svetu so še vedno zdravila za zdravljenje narkolepsije in motnje ADHD, torej aderal, ritalin in modafinil. Gre za močne snovi, ki so tudi precej zasvojljive, posebno če jih uporabljamo za iskanje nekakšnih bližnjic. Kot pojasnijo pri DrogArtu, pa težava nastane, ko se ljudje zaradi stiske s časom, pomanjkanja motivacije za delo ali učenje in želje po večji produktivnosti nanje začnejo zanašati. Kolikšen je obseg uporabe pametnih drog, v resnici sploh ne vemo, saj se njihovo jemanje in preprodaja izvajata v sivi coni. To pomeni, da je njihova dejanska uporaba težko izsledljiva. Čeprav vemo, da po teh drogah posegajo predvsem dijaki in študenti, njihova dejanska uporaba še ni bila zares raziskana.
