Popoldansko prehajanje zdravnikov iz bolnišnic je množičen pojav. Manj znano je, da zunaj matičnih zavodov delajo tudi mnogi zdravniki iz osnovnega zdravstva in da se tudi zdravstveni domovi ob pomanjkanju osebja zanašajo na »zunanje« specialiste. Ti so plačani bistveno manj kot denimo zaposleni za dodatno delo v ambulantah za neopredeljene, kjer lahko zdravniki računajo na 80 evrov neto na uro.

Zdravstveni dom (ZD) Ljubljana ima zaposlenih 87 specialistov družinske medicine. Kadrovsko pomanjkanje poskuša blažiti s šestimi pogodbenimi zdravniki, med katerimi so štirje upokojeni. Delajo od tri do 32 ur mesečno in so za to preko podjemne pogodbe plačani 22 evrov neto na uro. Pred letom dni jih je bilo še bistveno več, skupaj 17.

Sočasno nekateri zdravniki iz ljubljanskega zdravstvenega doma opravljajo popoldansko delo pri drugih delodajalcih. Po podatkih iz lanskega novembra je imelo 67 zaposlenih v ZD Ljubljana soglasje za delo zunaj zavoda, in sicer 50 zdravnikov različnih profilov in 17 medicinskih sester. Med omenjenimi 50 je bilo 11 družinskih zdravnikov, soglasja so bila sprejeta za različna časovno omejena obdobja. »Nekateri med njimi so dobili soglasje za en dan, na primer za mrliški ogled v drugem kraju, nekateri za en mesec ali nekaj mesecev. Za eno leto ima soglasje pet zdravnikov, in sicer za delo na zdravstveni blagajni, svetovanje na daljavo ali izvedbo pouka na medicinski fakulteti,« so nam pojasnili v vodstvu zavoda.

Zunanji zdravniki lahko
le nadomeščajo

»Zunanji« zdravniki so v pomoč ob daljših odsotnostih, a se bolniki pri njih ne morejo opredeliti. V Kranju imajo 43 zdravnikov in zdravnic družinske medicine, soglasja za delo pri drugem delodajalcu nima nihče med njimi. Pogodbeno jim pomagata dve zdravnici, ena je upokojenka, druga dela pri koncesionarju. Na uro sta plačani nekaj več kot 18 evrov neto. »Zelo malo upokojenih zdravnikov je pripravljenih delati,« ugotavljajo v ZD Kranj. »Potreb je veliko, vendar ne moremo odpirati novih ambulant, kjer bi delali upokojeni zdravniki. Potrebovali bi jih za nadomeščanje v posamičnih ambulantah ob odsotnosti zdravnikov.«

Zelo podobna je situacija v novogoriškem zdravstvenem domu s 26 zaposlenimi specialisti družinske medicine. kjer prek pogodbe delata upokojeni družinski zdravnik in koncesionar, vsak v obsegu 0,4 delovnega časa. Za delo v geografsko najbolj oddaljenih ambulantah družinske medicine sta na uro plačana nekaj več kot 22 evrov neto. Med zaposlenimi v zavodu nima nihče soglasja za delo drugje. Potrebe po pogodbenem delu zdravnikov se v zavodu povečujejo, ugotavlja vodstvo.

V mariborskem zdravstvenem domu 48 zaposlenim družinskim zdravnikom pogodbeno pomaga en zdravnik specialist družinske medicine, v okviru rednih ambulant družinske medicine, pred letom dni so bili še trije. Obenem imajo nekateri zaposleni v zdravstvenem domu soglasje za delo zunaj zavoda, večinoma za fakultete in izvajanje pomoči v ambulantah družinske medicine, največ osem ur tedensko.

Opisan modus operandi ni značilen za vse zdravstvene domove. V Postojni na primer nihče nima soglasja za delo pri drugem delodajalcu. Prav tako ne najemajo dodatnih družinskih zdravnikov preko podjemne pogodbe. V zavodu je zaposlenih devet družinskih zdravnikov. »Trenutno nam uspeva izpeljati vse ambulante družinske medicine brez dodatne zunanje pomoči,« pravijo v zavodu. »Zaposlene imamo tudi tri specializante družinske medicine, eden od njih specializacijo končuje, kar bo v prihodnje pripomoglo k razbremenitvi preostalih zaposlenih zdravnikov specialistov v ambulantah družinske medicine.«

Tudi v zgornjesavinjskih zdravstvenih domovih ne najemajo »zunanjih« zdravnikov, saj imajo po besedah direktorice Božene Hercog dovolj kadra. Zaposleni zdravniki imajo soglasje za delo zunaj zavoda izključno za delo v dežurnih službah v okoliških zdravstvenih domovih.

Starejši se upokojujejo,
mladih (še) ni

Kirurg Erik Brecelj, vodja novega strateškega sveta za zdravstvo, je v medijskih nastopih kot primer dobre prakse večkrat omenil osnovno zdravstvo v Ajdovščini. Po besedah direktorja ajdovskega zdravstvenega doma Egona Stoparja dvanajstim zdravnikom splošne in družinske medicine v ambulanti pomagata dva zdravnika, ki delata preko podjemne pogodbe, kar je eden več kot lani. Koliko jih zavod plačuje, Stopar ni razkril. Sočasno imata dva zaposlena zdravnika soglasje za delo pri drugem delodajalcu, in sicer za področje medicine dela in nujne medicinske pomoči. Kadrovske potrebe naraščajo, pravi Stopar, »ker se bodo starejši upokojili, mladih ni, specializanti pa so še v procesu specializacije«.

Tudi v vrsti drugih zdravstvenih domov so pogodbeni zdravniki že postali stalnica. V konjiškem zdravstvenem domu na primer sodelujejo s koncesionarko, ki pri njih dela po osem ur na teden. V sežanskem zdravstvenem domu dve upokojeni zdravnici delata po 10 ur na teden, v Grosuplju upokojeni zdravnik dela po 40 ur mesečno. Posebej pomembno vlogo pa imajo upokojeni zdravniki v Zdravstvenem domu Idrija. Poleg sedmih zaposlenih družinskih zdravnikov tam delajo še trije upokojenci iz te stroke.