Po zakonu o javni Radio televiziji Slovenija (RTVS) lahko vlada za deset odstotkov spremeni višino RTVS-prispevka, če za to obstajajo utemeljeni ekonomski razlogi ter odlok sprejme do prvega septembra tekočega leta. Prispevek RTVS je sicer že vse od leta 2012 kljub povečanju vseh stroškov javnega zavoda, tako sredstev za plače zaposlenih kot materialnih in programskih stroškov, ostajal pri 12,75 evra.
Vlada sprva skeptična do zvišanja prispevka
Ker je delovanje RTVS brez povišanja prispevka postalo skoraj nemogoče, so zaposleni in vodstvo javne RTVS vlado k uskladitvi prispevka z inflacijo in zagotovitvi dolgoročnega vzdržnega financiranja, tako kot že velikokrat pred tem, nazadnje pozvali junija letos. Tako aktualna vlada kot vlade pred njo so sicer zaradi pričakovanega burnega odziva javnosti takšne pozive v zadnjih več kot desetih letih ignorirale. Junija so svetniki RTVS nato opozorili, da se je obstoječi sistem financiranja, ki naj bi skrbel za stabilnost javnega zavoda, v 12 letih sam sprevrgel v vir destabilizacije.
Zahteva je sprva naletela na gluha ušesa. Predvsem je bil do zvišanja prispevka skeptičen premier vlade Robert Golob, ki je dejal, da denar ne bo rešil vseh problemov, ki jih ima RTVS, in da morajo v javnem zavodu najprej pripraviti dolgoročno vzdržen razvojni program, šele potem naj bi sledila vladna pomoč. Podobnega mnenja je bil minister za finance Klemen Boštjančič, ki je dejal, da je treba težave rešiti celovito.
Avgusta ministrstvo le uslišalo RTVS
Avgusta letos pa so na ministrstvu dejali, da so ugotovili, »da s sredstvi, ki se zdaj zberejo s prispevkom, ni več mogoče zagotavljati normalnega delovanja našega najpomembnejšega medijskega in kulturnega javnega zavoda, ki v okviru javne službe obsega ustvarjanje, pripravljanje, arhiviranje in oddajanje več televizijskih in radijskih programov ter digitalnih vsebin, tudi za avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnost ter za romsko etnično skupnost, ter celovito informiranje, skrb za arhiviranje in umetniško produkcijo«.
Poudarili so še, da brez zadostnih sredstev RTV Slovenija ne more izvajati svoje naloge pri svobodnem oblikovanju javnega mnenja in zagotavljanju uresničevanja ustavne pravice do javnega obveščanja. »Svoboda izražanja iz prvega odstavka 39. člena ustave zahteva od države sprejem ustreznih predpisov, ki naj zagotovijo, da bodo lahko javni mediji samostojno opravljali svoje naloge pri svobodnem oblikovanju javnega mnenja. Zato mora zakonodajalec z ustrezno zakonodajo zagotoviti programsko, organizacijsko in finančno samostojnost javnih medijev. To še posebej velja za tiste javne medije (konkretno RTVS), ki jih ustanovi država in katerih glavni namen je zagotavljati uresničevanje ustavne pravice (državljanov) do javnega obveščanja in obveščenosti«. Zato so avgusta v medresorsko usklajevanje poslali odlok, s katerim se je RTVS prispevek dvignil za 10 odstotkov oziroma za 1,27 evra. S prvim januarjem 2025 bomo tako državljani za RTVS prispevek odšteli 14,02 evra.
Kljub večjemu prispevku začasno financiranje
S povišanim prispevkom naj bi se vsaj delno razrešile finančne težave RTVS. Danes pa je Svet RTVS ugotovil, da se programsko-poslovni načrt (PPN) za leto 2025 začasno neskladja s finančnim načrtom 2025, zato ga niso sprejeli. RTV Slovenija bo skladno z Zakonom o javnih financah (ZJF) in Statutom RTV Slovenija od 1. januarja 2025 prešla na sistem začasnega financiranja, ki bo veljal do sprejetja PPN za leto 2025. To pomeni, da se v obdobju začasnega financiranja smejo sredstva uporabljati le do višine, sorazmerne s porabljenimi sredstvi v enakem obdobju preteklega leta. Iz Uprave RTVS pa so sporočili, da si bodo, v izogib vsakoletnim težavam s financiranjem, v letu 2025 še posebej prizadevali za vzpostavitev neodvisnega in dolgoročno stabilnega sistema financiranja RTV Slovenija.
