Predlog pokojninske reforme predvideva za tiste s 40 leti pokojninske dobe postopen dvig upokojitvene starosti s 60 na 62 let, za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe pa s 65 na 67 let za tiste. Prehodno obdobje bi trajalo od leta 2028 do 2035. Starostna meja bi se lahko znižala zaradi skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, služenja obveznega vojaškega roka in vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 20. letom starosti.
Po začasnih podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) so se v letu 2024 moški v povprečju starostno upokojevali pri 62 letih in 9 mesecih, ženske pa pri 61 letih in 8 mesecih. Povprečna starost novih uživalcev pokojnin se je od leta 2015 pri moških povečala za leto in pet mesecev, pri ženskah pa za dve leti in pol. A podrobnejši pregled pokaže, da se je zadnja pokojninska reforma iz leta 2013 počasi izpela. Povprečna starost pri upokojitvi ne narašča več že od leta 2022, pri čemer se je lani, pri moških in ženskah, celo za mesec dni znižala.
Povprečna pokojninska doba po drugi strani še naprej narašča, zlasti pri ženskah, kjer se je od leta 2015 zvišala s 36 let in 11 mesecev na 39 let. Pri moških je bil dvig bistveno nižji; lani so se v povprečju upokojevali z 38 leti in enim mesecem pokojninske dobe, kar je le dva meseca več kot pred desetimi leti, a za leto in tri mesece več kot v letih 2019 in 2020.
Povprečna starostna pokojnina znaša 959 evrov
Eden od glavnih ciljev reforme so višje oziroma dostojne pokojnine. Te so se sicer v zadnjih letih kar občutno okrepile. Povprečna starostna pokojnina je po podatkih Zpiz februarja letos znašala 959,24 evra, kar je za 9,9 odstotka več kot februarja 2024, in za kar 57 odstotkov več kot leta 2015, ko je dosegala zgolj 609,5 evra. Moški so letos februarja v povprečju prejeli 944,37 evra, ženske pa 974,70 evra. Najvišje izplačana pokojnina je bila 4579,71 evra, najnižja 352,58 evra. Povprečna starostna pokojnina s 40 ali več leti pokojninske dobe je znašala 1187,49 evra.
Kljub izdatnim dvigom pa rast pokojnin še naprej zaostaja za rastjo plač. Medtem ko je povprečna starostna pokojnina leta 2015 dosegala 60,2 odstotka povprečne neto plače, je do lani upadla na 57 odstotkov. Nič kaj spodbuden ni tudi podatek, da ima starostno pokojnino, ki je nižja od 600 evrov, skoraj 25 tisoč oseb. Največ, kar 28 odstotkov upokojencev, prejema pokojnino med 800 in 900 evri, medtem ko je pod 1000 evri okoli 220 tisoč prejemnikov. Prag tveganja revščine je sicer v letu 2024 znašal 981 evrov na mesec.
Po drugi strani prejema pokojnino, ki je višja od 2000 evrov, nekaj več kot 26 tisoč starostnih upokojencev, od tega jih ima pokojnino, ki presega 3000 evrov, skupaj 4210 oseb.
Razmerje med zavarovanci in upokojenci se je lani poslabšalo
Za vzdržnost pokojninskega sistema je ključno razmerje med številom zavarovancev in upokojencev. Starostno pokojnino je v Sloveniji februarja prejemalo skoraj 495 tisoč upokojencev, kar je za 1,7 odstotka več kot pred letom dni. Vseh upokojencev skupaj, vključno z invalidskimi, družinskimi in vdovskimi je bilo sicer skoraj 650 tisoč, oziroma 1,6 odstotka več kot februarja lani. Povprečno število prejemnikov starostnih pokojnin se je od leta 2015 zvišalo za okoli 58 tisoč, vseh skupaj je več za 31 tisoč.
Število zavarovancev je januarja letos v letni primerjavi nekoliko upadlo, za 0,4 odstotka, na 987.580, kar pa je še vedno bistveno več kot pred desetletjem, ko jih je bilo dobrih 875 tisoč. Razmerje med zavarovanci in upokojenci je od leta 2015 poraslo z 1,43 na 1,55. Po občutni rasti razmerja je od leta 2019 opaziti stagnacijo; po tem, ko je v letih 2022 in 2023 doseglo 1,57, se je lani nekoliko poslabšalo.
