Nizozemski inštitut za javno zdravje je opozorilo prebivalcem izdal, potem ko so na Nizozemskem na več kot polovici od 60 izbranih lokacij po državi v jajcih domačih kokoši odkrili visoke ravni PFAS. Koncentracije so bile tako velike, da že manj kot eno jajce na teden presega varen vnos teh snovi, so izsledke z Nizozemske v današnjem sporočilu za javnost povzeli v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS).

Čeprav gre za raziskavo iz tujine, odpira vprašanja tudi v Slovenji, so prepričani. Zavedajo se, da se obremenjenost okolja s PFAS med državami razlikuje in zato rezultatov z Nizozemske ni mogoče neposredno prenesti na slovenske razmere. A previdnost ni odveč, "saj je lahko tudi naša hrana izpostavljena onesnaževalom, če je pridelana ali predelana v okolju, kjer so prisotne PFAS".

Kaj so PFAS?

PFAS so skupina umetno ustvarjenih kemikalij, znanih po svoji izjemni obstojnosti. Ker se v okolju zelo počasi razgrajujejo, se sčasoma kopičijo v vodi, zraku, hrani in tudi v človeškem telesu. Pogosto jih najdemo v vsakdanjih izdelkih, kot so neprijemljive kuhinjske posode, vodoodporna oblačila in tekstil, embalaža za hitro prehrano ter nekateri kozmetični izdelki.

V telo vstopajo predvsem s hrano in pitno vodo, pa tudi z vdihavanjem prahu ter ob stiku s predmeti, ki jih vsebujejo. Ko se enkrat znajdejo v telesu, jih je zelo težko odstraniti. Ni povsem jasno, kako so PFAS na Nizozemskem zašle v jajca, a verjetno preko hrane, vode ali zemlje, s katerimi so bile kokoši v stiku, navaja ZPS. 

Že majhne količine lahko predstavljajo tveganje

Znanstveniki PFAS povezujejo z oslabljenim imunskim odzivom, boleznimi jeter in ledvic, lahko pa vplivajo tudi na razvoj ploda, domnevno motijo hormonsko ravnovesje in povečujejo tveganje za razvoj raka. Za določene spojine ni znane varne mejne vrednosti, kar pomeni, da že majhne količine lahko predstavljajo tveganje.

Številna vprašanja o vplivu PFAS na zdravje še vedno ostajajo odprta, zato se strokovnjaki strinjajo, da so nujne dodatne raziskave, ki bi omogočile boljše razumevanje vplivov na zdravje ljudi ter pripomogle k določitvi varnih mejnih vrednosti.

Kako lahko zmanjšamo izpostavljenost?

Čeprav se PFAS danes skorajda ni mogoče popolnoma izogniti, lahko z nekaj preprostimi ukrepi bistveno zmanjšamo tveganje:

  • Če imate kokoši v okolju, kjer obstaja možnost onesnaženosti tal (na primer v bližini industrijskih ali nekdanjih vojaških območij), se iz previdnosti odsvetuje uživanje jajc iz lastne reje brez predhodnih meritev.
  • Uživajte raznoliko prehrano, saj to zmanjšuje verjetnost, da bi bili izpostavljeni večjim količinam PFAS iz enega samega vira.
  • Redno čistite notranje prostore, saj se PFAS vežejo na hišni prah, ki ga lahko nehote vdihnemo ali zaužijemo.
  • Izogibajte se uporabi impregnacijskih sprejev in bodite previdni pri uporabi posode z neprijemljivimi premazi. Ne pregrevajte je in je ne uporabljajte, če je premaz poškodovan.
  • Umivanje rok pred jedjo je preprost, a učinkovit način za zmanjšanje vnosa škodljivih snovi.
  • Izbirajte izdelke, pri katerih proizvajalec jamči, da ne vsebujejo PFAS. Pri tekstilu, kuhinjskih pripomočkih in embalaži bodite pozorni na certifikate, kot so Ecolabel, OEKO-TEX ali GOTS. Ti pogosto vključujejo merila, ki omejujejo ali prepovedujejo uporabo PFAS. 

Evropska agencija za kemikalije (ECHA) pripravlja predlog za postopno ukinitev več tisoč PFAS, ki se uporabljajo v številnih izdelkih. Pobudo so podprle Nizozemska, Nemčija, Danska, Švedska in Norveška. Cilj je postopno omejiti uporabo teh kemikalij povsod, kjer to ni nujno, vključno z industrijo, živili, kozmetiko in drugimi izdelki vsakdanje rabe. Na Zvezi potrošnikov Slovenije pozorno spremljajo problematiko PFAS in podpirajo prizadevanja za njihovo omejevanje.

Priporočamo