Če bi ključni členi prestali zakonodajni postopek, bi k davčnemu organu začeli množično odtekati občutljivi podatki iz našega zasebnega in poslovnega življenja. Finančna uprava Republike Slovenije (Furs) bi potlej razpolagala z informacijami, kaj in kje kupujemo ter koliko smo plačali za blago ali storitev. Zaposleni na Fursu bi prav tako dostopali do natančnih podatkov o poslovnih odnosih med pravnimi osebami, doma in v tujini. Za bivšega ustavnega sodnika je problematičnost zakona prepoznavna že na prvi pogled.
Nesprejemljiv, pretiran, nesorazmeren
»Ko podatke na računih 'križate' s podatki o kupcih, dobite sliko, osebni profil kupcev, ki zajema njihove dejavnosti in osebne navade. Po tem, ko je Sodišče EU odločilo o pravici do pozabe in ocenjevalo, kdaj je poseg nesprejemljiv, 'pretiran' ter zato nesorazmeren, ni težko napovedati, da bi ta zakon lahko vodil do sodnih postopkov, ki bi se utegnili slabo končati za njegovo ustavnost in skladnost s pravom EU,« je Dnevniku pojasnil Ciril Ribičič.
V torek smo opozorili na začrtane učinke novega zakona, ki ga je ministrstvo za finance poleti dalo v zakonodajni postopek. Zakon o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov (ZIERDED) predvideva, da bi finančni organ po elektronski poti obvezno prejemal vse podatke z vseh izstavljenih računov. Prejemal bi e-račune, ki obravnavajo posle med pravnimi osebami, proračunskimi uporabniki in podjetji, prav tako bi se mu avtomatično pošiljali podatki z e-računov, ki so bili izdani fizičnim osebam, torej potrošnikom in potrošnicam. Iz posredovanih dokumentov si bo Furs zmogel ustvariti zelo poglobljen vpogled in evidenco o naših potrošniških navadah, tudi tistih najbolj intimnih.
Načrtovana poglobitev vpogleda v naše zasebno in poslovno življenje doslej ni doživela številčnejših pripomb uradnih institucij in zastopnikov interesov potrošnikov. Oglasila so se zgolj gospodarska interesna združenja. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je med drugim nasprotovala določilom, ki bi finančnemu organu dopustila seznanjanje z vsemi podrobnostmi o izdelkih, količinah in cenah.
Doslej izražena skrb le za interese gospodarstva
»Čeprav je Furs zavezan varovati te podatke, obstaja tveganje zlorab, uhajanja podatkov ali vdora v sistem, kar bi lahko imelo resne posledice za varnost poslovnih podatkov,« je sporočila zbornica. Po njenem prepričanju bi občutljivi poslovni podatki lahko prišli v napačne roke. GZS je terjala tudi boljše varovalke za postopek pošiljanja e-računov, predlagala je rešitve, ki bi preprečile dodatno delovno obremenjevanje računovodskih servisov.
Oglasilo se je tudi Združenje bank Slovenije. Predlagalo je, da zakon ne bi veljal za tako imenovane oproščene finančne storitve, za katere v skladu s predpisi o DDV velja izjema od obveznosti izdajanja računov. Banke namreč ne izdajajo računov za bančne storitve, znesek zaračunanih nadomestil navedejo zgolj na bančnem izpisku za komitenta. Če bi obveljal zakonski predlog, bi morale tudi banke izdajati račune. Finančno ministrstvo je že sporočilo, da bo določilo spremenilo in banke uvrstilo med izjeme, za katere se zakon ne uporablja. Prav tako se Fursu po tej poti ne bo pošiljalo zahtevkov za plačilo, ki jih zdravstveni zavodi pošiljajo zdravstveni blagajni, saj bi bilo mogoče iz njih razbrati občutljive osebne podatke o pacientih in pacientkah.
Tudi Zveza potrošnikov nima mnenja
Zakonski osnutek je bil objavljen julija. Institucije, ki varujejo človekove pravice, zakonito obdelavo osebnih podatkov ali interese potrošnikov, nanj doslej niso imele pripomb. V uradu informacijske pooblaščenke si niso ustvarili mnenja, uradno zato, ker ministrstvo za finance ni prosilo zanj. Tudi Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) nima mnenja o zakonskem osnutku, je sporočila Dnevniku.
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je letos, z vlogo za presojo ustavnosti, dosegel razveljavitev protiustavnega člena v noveli zakona o finančni upravi. Sporne določbe novele zakona o finančni upravi bi Fursu omogočile, da bi v finančnih preiskavah brez sodne odločbe uporabljal tehnične pripomočke za pridobivanje podatkov o položaju in gibanju blaga.
»Varuh človekovih pravic doslej ni prejel pripomb v zvezi z določili ZIERDED,« so nam sporočili iz varuhovega kabineta. »Opozorila strokovnjaka za informacijsko varnost in GZS v vašem članku nakazujejo nekatere možnosti poseganja v pravice ljudi, ne gre pa ob tem pozabiti, da bi morali biti pred sprejemanjem zakonodaje s potencialnimi tveganji za zasebnost ljudi podrobno seznanjeni tudi poslanci. Svoje mnenje o skladnosti predlogov zakonov, drugih aktov in amandmajev z ustavo ter pravnim sistemom in o zakonodajno-tehničnih vidikih predlogov pa daje tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora.« Varuh človekovih pravic namreč lahko zahteva presojo ustavnosti zakona šele po tem, ko ga sprejme državni zbor.
