Ali žene premierja v prvi vrsti skrb in odgovornost za delovanje države? Njegov finančni minister mu očitno teži za čimprejšnje imenovanje guvernerja Banke Slovenije, zlasti v tem času, češ, delovanje monetarne politike, nad katero bdi Evropska centralna banka (ECB), in fiskalnimi politikami, ki jih vodijo vlade, je zelo povezano. Na drugi strani pa predsednica vztraja pri svoji odločitvi – izrazila jo je takoj po izvolitvi – da bo vedno izbirala kandidate samo po njihovi strokovnosti? Strinjam se z njo, strokovnost je pomemben (najpomembnejši) kriterij, čeprav so pomembni še drugi, nenazadnje njihova moralnost in vodstvene sposobnosti. Problem nastane, kadar je presoja o kandidatovi primernosti različna ali pa so v ozadju različni – strankarski, osebni, … – egoistični interesi. Če je posredi kaj tretjega, kar nam je skrito, ne vem, menim pa, da je njuno ravnanje posledica vsega tega skupaj. Pa tako sta prisegala, da bosta z vsemi svojimi močmi delovala za blaginjo Slovenije. In kako se odzivamo državljani? Eni a priori zagovarjajo Goloba, spet drugi NPM, čeprav bi morali presojati vsako ravnanje posebej, tretji spet mečejo oba v isti koš.
Izbira in imenovanje guvernerja banke se v bistvu začne že mesece pred koncem mandata starega – gotovo ne brez razlogov – zdaj pa smo že več kot dva meseca brez njega. Je to dobro za državo? Verjamem, da ni. Poslanci s tajnim glasovanjem niso potrdili predsedničinega kandidata Toneta Ropa, edinega do zdaj, ker predsednica noče/ni hotela predlagati še koga drugega, niti ne Saše Jazbec, prve izbire koalicije, ki ima dovolj glasov (potrebnih 46), da bi jo izvolili. Kdo koga bolj izsiljuje, kdo koga bolj žali in ne spoštuje, kdo se bolj ali manj spozna na politične procese in delovanje institucij, presodite sami. Mene bolj kot to zanima, kdaj se bodo le dogovorili in našli izhod. Si pa gotovo zaslužimo vsaj to, da bi predsednica jasno argumentirala, kaj ima proti Saši Jazbec.
Daj-dam strategije ali vezana trgovina? Zdaj berem, naj bi se naša »moralna« avtoriteta, predsednica NPM, premislila in jo je (Sašo Jazbec) le pripravljena predlagati, a pod določenim pogojem: »Jaz vam Sašo, vi pa meni potrebnih 60 glasov za Katarino Bervar Sternad, mojo kandidatko za novo varuhinjo človekovih pravic.« A kako naj koalicija prisili opozicijo, da ji bo dala glasove? Kot NPM sem zgrožena in razočarana po človeški plati, vendar v tem primeru zaradi nje.
Vse skupaj zame ni (samo) trk dveh močnih egov, ampak v prvi vrsti trk z našo navidezno demokracijo. Želim si, da bi se naši odločevalci znali strpno dogovarjati, nam vzbujati zaupanje in občutek varnosti. V tem negotovem času, ko SDS vedno bolj laže, ponižuje in razdvaja, ko zdravniške organizacije lažno in egoistično grozijo, da urejeno, pravično in solidarno javno zdravstvo pomeni razpad zdravstvenega sistema, ko nas Zahod prepričuje, da so močne pesti ter orožje (in ne dogovori ter dobri sosedski odnosi) največji garant za mir, ko nas EU straši s Putinom, podnebne katastrofe pa zanemarja … In ko nam odločno kažejo, da so eni ljudje in njihova življenja veliko več vredni od drugih.
Polona Jamnik, Bled
