Ob aktualni debati o neizbežnem zaostrovanju upokojitvenih pogojev – predlog pokojninske reforme predvideva postopen dvig starosti za dve leti – je opazen trend naraščanja števila ljudi, ki se sami odločijo za odložitev upokojitve, kar ugodno vpliva tako na pokojninsko blagajno kot na njihovo denarnico. Takšnih je bilo, kot smo že poročali, avgusta nekaj več kot 20.000. Preverili smo, kakšen je nasproten trend in kaj kažejo zadnji podatki o predčasnem upokojevanju.
V Sloveniji se ni mogoče predčasno upokojiti pred starostjo 60 let, tudi če bi posameznik načeloma imel dovolj prihrankov za lagodno preživljanje do konca življenja. Predčasno pokojnino lahko zavarovanec torej uveljavi, ko dopolni 60 let in hkrati 40 let pokojninske dobe, a ta pokojninska doba ni v celoti brez dokupa.
Podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) kažejo, da je bilo avgusta 2547 uživalcev predčasne pokojnine, kar je pičlih 0,4 odstotka od vseh uživalcev pokojnine (643.600). Lani je bilo takšnih v povprečju 2457, kar je 8,6 odstotka manj kot leta 2022. Število se zmanjšuje, čeprav je v zadnjih letih ves čas zelo nizko. Ključno vlogo pri tem igrajo tako imenovani malusi oziroma trajno zmanjšanje pokojnine in dokup dobe, kar si načeloma lahko privoščijo le tisti z višjimi prihodki oziroma pokojnino.
Predčasna pokojnina se sicer odmeri na enak način kot starostna glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od pokojninske osnove. Vendar pa se tako odmerjena pokojnina za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnjenih 65 let zmanjša za 0,3 odstotka, pri čemer je zmanjšanje pokojnine trajno in ne le do dopolnitve 65 let. Če torej zavarovanec uveljavi predčasno pokojnino pri starosti 60 let, je predčasna pokojnina znižana za 18 odstotkov, ob višji starosti pa je znižanje nižje, saj se odmeri v odvisnosti od starosti, v kateri zavarovanec uveljavi predčasno pokojnino. Konkretno: za polletno podaljšanje zavarovanja so upravičeni do 0,68 odstotka višjega odmernega odstotka, hkrati pa se jim malus zniža za 1,8 odstotka.
Na ZPIZ ocenjujejo, da so takšni malusi ustrezni, da torej odvračajo zavarovance od predčasnega upokojevanja. »Znižanje pri predčasni upokojitvi pri starosti 60 let je visoko, zato so zavarovanci zainteresirani za podaljšanje aktivnosti, kadar izpolnjujejo pogoje zgolj za predčasno pokojnino in ne za starostno,« poudarjajo.
Lani je pri nas starostno pokojnino s trajnim znižanjem (ki je bila še po prejšnjem zakonu ZPIZ-1 uveljavljena pred dopolnitvijo polne starosti z doseženo pokojninsko in ne delovno dobo) in trajno zmanjšano predčasno pokojnino (po ZPIZ-2) uveljavilo le 126 oseb. Na drugi strani je povečanje pokojnine uveljavilo skoraj 6700 oseb. Bonus (povečanje odmernega odstotka za izračun pokojnine) so pridobili, ker so odložili upokojitev na čas po izpolnitvi pogojev.
V pokoj lahko že pred 60. letom
Glede na določila našega pokojninskega sistema predčasne pokojnine torej ni mogoče uveljavljati pred 60. letom starosti, ta meja se ne more znižati v nobenem primeru. Je pa mogoče starostno mejo za upokojitev vendarle znižati, a zgolj pri uveljavljanju starostne pokojnine. Pred 60. letom se torej lahko upokoji, kdor ima 40 let pokojninske dobe brez dokupa in uveljavlja nekatere posebne okoliščine, kot so skrb za otroke, služenje obveznega vojaškega roka in vstop v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti. V takšnih primerih se znižanje lahko uveljavi do 58. leta starosti za moškega in do 56. leta starosti za žensko.
Pri nižji starosti se prav tako lahko upokojijo tisti, ki so bili vključeni v poklicno zavarovanje oziroma se jim je zavarovalna doba štela s povečanjem (beneficiran staž).
