Vremenski kaos, ki je zajel Slovenijo, lahko ogrozi tudi kmetijske rastline. Vremenoslovci ter ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kmetovalce, ki še vedno niso dobili državne pomoči zaradi lanske spomladanske zmrzali, svarijo pred nevarnostjo vnovične pozebe, že četrte v zadnjih petih letih.
»Zgodnji fenološki razvoj predstavlja veliko tveganje, da se ponovi scenarij preteklih let. Trendi kažejo, da se pozebe v Sloveniji v zadnjih desetletjih pojavljajo vse pogosteje in povzročajo vse večjo škodo. Največje škode so bile leta 2012 (pozeba je bila sredi aprila), 2016 (konec aprila), 2017 (med 20. in 22. aprilom), 2020 (konec marca) in 2021 (druga dekada marca in od 6. do 8. aprila),« nam je pojasnila dr. Andreja Sušnik, vodja oddelka za meteorološko podporo kmetijstvu na Agenciji RS za okolje (Arso).
Rastline, ki so v stresu, prej pozebejo
Vremenska napoved je zlasti neugodna za petek, ko bo po podatkih Arsa delno jasno s hladnim jutrom in možnostjo kratkotrajne megle, na izpostavljenih legah tudi slane. Kako nizko bodo padle temperature zraka in kje, je odvisno od prevetrenosti in oblačnosti. Po navedbah Sušnikove je zaradi obilja toplote v zgodnjem spomladanskem obdobju fenološki razvoj vegetacije v večjem delu države deset do štirinajst dni, na toplejših legah celo tri tedne zgodnejši glede na dolgoletno povprečje 1991–2020. Koščičaste sadne vrste že oblikujejo plodiče, hruške in jablane so v različnih fazah cvetenja, vinska trta že odganja mladice. »Stopnja fenološkega razvoja rastlin je močno odvisna od lokacije, vrste in sorte sadnega drevja ter lege. Na občutljivost sadnih rastlin vpliva tudi kondicija dreves oziroma prehranjenost brstov iz preteklega leta, predvsem v obdobju oblikovanja brstov. Rastline, ki so v stresu (bolezni, škodljivci, slaba prehrana …), bodo ob pojavu stresnih razmer zagotovo prej pozeble,« je poudarila dr. Sušnik.
»Sovpadanje zgodnjega razvoja sadnega drevja in vdorov hladnega zraka lahko povzroči poškodbe na rastlinah ali celo obsežnejšo pozebo, če je razvoj rastlin v fazah, občutljivih za nizke temperature,« je povedala agrometeorologinja Andreja Sušnik. Pojasnila je, da lahko polno odprti cvetovi koščičarjev in pečkarjev pozebejo pri temperaturi zraka, nižji od –2 °C, za mlade oplojene plodiče so usodne temperature zraka, nižje od –1 °C, še zaprti brsti pa pozebejo pri temperaturah pod –3 °C.
V dveh desetletjih za milijardo evrov škode
Še bolj kot pečkate in koščičaste sadne vrste sta občutljiva oreh in vinska trta. »Odpirajoče se cvetne brste oreha lahko poškoduje že ena negativna stopinja, če pa brsti že odganjajo, je lahko usodnih že nekaj desetink stopinje pod ničlo. Pozeba vinske trte v naših vinorodnih območjih običajno prizadene odganjajoče mladike in mlade liste, zanje so nevarne temperature pod –2 °C. Pomemben dejavnik za obsežnost poškodb je tudi trajanje izpostavljenosti brstov in cvetov nizkim temperaturam. Če ob nizkih temperaturah zraka nastopi še sneženje, je vpliv odvisen od trajanja, jakosti in obsega sneženja. Če so faze rastlin napredovale, lahko polomi brste, cvetove, veje ali mlade rastline, sploh če je sneg moker,« je še posvarila Sušnikova.
Po podatkih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) so različne naravne nesreče v letih 2003–2023 kmetijstvu prizadejale za dobro milijardo evrov škode. Toda ti podatki se nanašajo zgolj na škodo za tiste naravne nesreče, za katere je bila v skladu z zakonom, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, škoda sploh uradno ocenjena. Dobro polovico ocenjene škode v kmetijstvu (več kot 556 milijonov evrov) so povzročile suše, ki so v zadnjih dveh desetletjih udarile sedemkrat. Najbolj uničevalna je bila tista leta 2022. Škode je bilo za 148,5 milijona evrov, država pa je prizadetim izplačala slabih 25 milijonov evrov pomoči in dodatno še skoraj 4,4 milijona evrov zaradi izpada krme zaradi suše.
Državna pomoč spet zamuja
Od leta 2003 do vključno 2022 so kmetje zaradi škode po naravnih nesrečah skupno prejeli nekaj manj kot 134 milijonov evrov državne pomoči. Vremensko zelo burno je bilo tudi leto 2023. Zgolj zaradi pozebe od 3. do 7. aprila je 622 kmetovalcev v 106 občinah utrpelo za dobrih 25 milijonov evrov škode, neurja s točo, ki so po 108 slovenskih občinah besnela med 10. majem in 1. avgustom, so oškodovancem prizadejala za 44,5 milijona evrov škode, zaradi poplav pa je bilo škode za slabih 19 milijonov evrov na kmetijskih pridelkih in za skoraj 4,2 milijona evrov na strojih, opremi, zalogah in živalih. Zgolj v letu 2023 so torej naravne nesreče kmetom povzročile za blizu 93 milijonov evrov škode.
Država jim je pomoč po suši v letu 2022 izplačala šele julija lani, z izplačilom pa se zapleta tudi pri lanskih naravnih nesrečah. Kljub obljubam premierja Roberta Goloba, da je njegova vlada boljša od preteklih in naj bi zato državne pomoči izplačevala še v letu nastanka škode, ni prav nič urnejša. Program odprave posledic škode zaradi pozebe, neurij s točo in poplav leta 2023 na MKGP še vedno usklajujejo s svojimi pravniki, s službo za državne pomoči ter z Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki bo kmetom izplačala državno pomoč. Na MKGP so nam pojasnili, da je izplačilo v skupnem znesku 16 milijonov evrov predvideno v drugi polovici tega leta.
