Vodja ljubljanskega okrožnega tožilstva Katarina Bergant se bo, če ne bo prišlo do presenečenj, preselila na čelo vrhovnega državnega tožilstva. Kandidatka za generalno državno tožilko se je včeraj predstavila na skupni seji odbora za pravosodje in mandatno-volilne komisije ter svojo predstavitev tudi suvereno opravila. Do njene kandidature so bili pričakovano najbolj kritični poslanci SDS, saj je bilo prav ljubljansko tožilstvo tisto, ki je v času tretje Janševe vlade obravnavalo domnevne grožnje Janezu Janši in SDS ter jih več tudi zavrglo. Poslance SDS je zmotilo tudi, da je Bergantovi tožilska funkcija nekaj let mirovala, saj je pred več kot desetimi leti v tujini spremljala soproga, tedanjega veleposlanika pri Svetu Evrope. Kljub temu je Katarino Bergant na koncu podprlo deset članov mandatno-volilne komisije, proti pa jih je bilo pet.
Nizke zagrožene kazni
za korupcijo
Poslance je včeraj zanimalo tudi mnenje kandidatke o problematiki zastaranja kazenskih postopkov. Bergantova jim je pojasnila, da ni pravi pristop, če bi se odločili zastaralne roke podaljševati na splošno. »Mislim, da je problem pri zastaranjih, predvsem recimo pri korupcijskih kaznivih dejanjih, v prenizko zagroženi kazni. Za vlomno tatvino imamo zagroženo višjo kazen kot za korupcijsko kaznivo dejanje v temeljni obliki. Zastaralni rok pa se veže na zagroženo kazen. Morali bi pogledati, ali so zagrožene kazni za določena kazniva dejanja ustrezne,« je povedala kandidatka za generalno državno tožilko. Hkrati je izpostavila tudi probleme, ki jih imajo tožilci z dveletnim pripornim rokom, ki je pri kompleksnejših kazenskih zadevah včasih prekratek.
»Trenutno imamo na sodišču zadevo zoper 57 obdolžencev. Ne premaknemo se s predobravnavnega naroka, ker je toliko zahtev za izločitev dokazov, ker je toliko strank … In kaj se bo zgodilo? Avgusta bosta potekli dve leti. Priprti bodo spuščeni, ker je obtoženi po vložitvi obtožnice lahko le dve leti v priporu,« je pojasnila Katarina Bergant, ki je med prioritetami izpostavila tudi poenotenje kaznovalne politike vseh državnih tožilstev. Prav tako si želi, da se tožilci ne bi več delili na okrajne in okrožne, od zakonodajalca pa pričakuje zakonsko podlago, ki bi omogočala manj obravnav bagatelne kriminalitete.
Zapori polni
tihotapcev migrantov
Kandidatka se je dotaknila tudi migrantske problematike, zaradi katere so zapori čedalje bolj polni obtoženih in obsojenih tihotapcev migrantov. »Moramo vedeti, da so med njimi praktično vsi tujci, kar pomeni, da je vedno podan priporni razlog begosumnosti. To je tudi edini priporni razlog, pri katerem ni treba obrazložiti niti sorazmernosti. Dokler imamo takšne zakonodajne okvire, tudi glede višine kazni, bodo ti storilci pač privedeni pred preiskovalnega sodnika, predlagan bo pripor, ki ga bo sodišče tudi odredilo … V tem trenutku brez spremembe zakonodaje tožilstvo ne more ravnati drugače, kot ravna zdaj,« je problematiko opisala Katarina Bergant.
Del težav bi sicer lahko rešilo znižanje kazni za tihotapljenje migrantov, ki so se v času tretje Janševe vlade drastično zvišale, vendar gre po mnenju Bergantove za kompleksnejše vprašanje. »S policijo se strinjam glede tega, kako kompleksen je ta problem. Z znižanjem kazni se nam lahko zgodi tudi bumerang. Imamo dve migrantski balkanski poti. Ena gre preko Beograda in Madžarske, druga preko Sarajeva, Bosne, Hrvaške in Slovenije. Če bomo samo mi zelo omilili kaznovalno politiko, se nam lahko zgodi, da se migrantski tok, ki gre zdaj čez Srbijo in Madžarsko, preusmeri čez naše ozemlje, kar zopet pomeni povečan obseg. Zato pravim, da je ta tematika zelo kompleksna in je potrebna tehtnega premisleka,« je svoje stališče predstavila Katarina Bergant.
