»Preseneča me nenadno manipuliranje z določili pravilnika, češ da prepoveduje bojlerje. To sploh ni res!« aktualno dogajanje v medijih in na političnem parketu komentira Matjaž Valenčič, strokovni vodja energetskega portala ZaEnSvet. »Zdi se mi, da se na tak način skuša razveljaviti bistveno bolj pomembne in smiselne določbe v istem členu pravilnika. Če jih bodo črtali v celoti, bi s tem povzročili okoljsko in energijsko škodo. Upam, da zakonodajalec tukaj ne bo popustil.«

Spomnimo: v Dnevniku smo konec oktobra poročali, da z novim letom začnejo veljati stroga določila pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (Pures 3), ki bistveno zaostrujejo pogoje ogrevanja stavb in sanitarne vode. Pravilnik je 9. maja 2022, tik pred odhodom s položaja, potrdila vlada Janeza Janše. V njem je ključen 17. člen. Prepoveduje uporabo sistemov ogrevanja stavb, ki toploto ustvarjajo z neposredno rabo električne energije po tako imenovanem Joulovem principu in električno energijo dobivajo iz javnega električnega omrežja ali drugega vira, ki ni obnovljiv.

Prepoved se konkretno nanaša na električno talno ogrevanje, infrardeče panele, električne radiatorje in podobno. Prepoved vgradnje sistemov za neposredno ogrevanje stanovanj z električno energijo ne velja zgolj za novogradnje, temveč tudi za rekonstrukcije stavb. Pravilnik sicer dopušča izjemo, in sicer če je sistem ogrevanja neposredno priklopljen na proizvodni vir elektrike iz obnovljivih virov energije (OVE), ki v letu proizvede vsaj enako količino električne energije, kot je je potrebne za proizvodnjo toplote.

Matjaž Valenčič, strokovni vodja energetskega portala ZaEnSvet

Zdi se mi, da se na tak način skuša razveljaviti bistveno bolj pomembne in smiselne določbe v istem členu pravilnika. Če jih bodo črtali v celoti, bi s tem povzročili okoljsko in energijsko škodo. Upam, da zakonodajalec tukaj ne bo popustil.

Medijsko in politično najbolj odmevno je določilo pravilnika, ki uveljavlja omejitve uporabe električnih grelnikov sanitarne vode (bojlerjev), ki so priklopljeni na javno električno omrežje. Z novim letom bo namreč moč grelnika omejena na 2000 vatov, pri manjših pretočnih (kuhinjskih) grelnikih prostornina ne bo smela presegati 15 litrov.

Energetika

Če želite potratni bojler, ga vgradite še letos

Kaj pravi soavtor pravilnika?

Za tehnično vsebino pravilnika je poskrbel profesor Sašo Medved z ljubljanske strojne fakultete. »Treba se je spomniti, kako je leta 2022 nastajal pravilnik,« uvodoma pove Medved. »Izhajal je iz obljube, da bomo do leta 2030 razogljičili stanovanjski fond, in stališča, da je električna energija preveč plemenita, da bi jo trošili za ustvarjanje toplote.«

Pravilnik je neposredno povezan tudi s problematiko ogrevanja z biomaso in s tem povezanim onesnaževanjem zraka s trdnimi delci, poudari njegov soavtor. »Uporabnike biomase kot energenta v poletnih mesecih pravilnik zavezuje k temu, da vodo ogrevajo s sončnimi kolektorji ali drugimi energenti OVE, ki ne povzročajo izpustov delcev PM10,« razloži.

Vztraja, da so določila pravilnika smiselna, tudi tista, ki se nanašajo na ogrevanje sanitarne vode, ki bo zaradi napovedanih podražitev elektrike vse bolj obremenjevala gospodinjske proračune. »Danes imamo eno izmed najnižjih cen električne energije, kar se bo v prihodnje gotovo spremenilo,« napoveduje. Kakšno tehnično rešitev svetuje tistim, ki bi se po 1. januarju soočili z zamenjavo bojlerja? »Naj ga popravijo, če je to mogoče. Tak pristop je bolj trajnosten in ne krši določil pravilnika,« odgovori.

Sašo Medved, profesor Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani

Pravilnik je izhajal iz obljube, da bomo do leta 2030 razogljičili stanovanjski fond, in stališča, da je električna energija preveč plemenita, da bi jo trošili za ustvarjanje toplote.

Koalicijske stranke so se ta teden poenotile pri stališču, da je treba Pures 3 nujno spremeniti. »Menimo, da so določila pravilnika, ki ga je tik pred koncem mandata vlade Janeza Janše sprejelo ministrstvo za naravne vire in prostor pod vodstvom Andreja Vizjaka, neživljenjska,« je sporočilo Gibanje Svoboda in dodalo, da na ministrstvu za naravne vire in prostor, ki ga vodi Jože Novak, že preučujejo možnosti njegove prilagoditve.

Ministrstvo je še oktobra javno zagovarjalo pravilnik in zatrjevalo, da so na trgu dostopne alternative, ki so bolj učinkovite od klasičnih grelnikov vode. Na 29. oktobra zastavljeno Dnevnikovo vprašanje, konkretno kakšne tehnične rešitve imajo v mislih, še ni odgovorilo.

Pravilnik ne prepoveduje bojlerjev

Poslanska skupina SD bi razveljavila celoten 17. člen pravilnika. »V praksi takšna prepoved pomeni, da v primeru okvare bojlerja v večstanovanjski stavbi stanovalci tega ne bodo smeli zamenjati z novim, razen če je električna energija pridobljena iz obnovljivih virov energije. Končni odjemalci praviloma nimajo univerzalno zagotovljene možnosti odkupa električne energije iz obnovljivih virov pri distributerjih energije. V večstanovanjskih stavbah pa je to domena upravnika, ne odjemalca,« je sporočila in ocenila, da bo prepoved predvsem prizadela socialno najbolj ogrožene, saj so navadni bojlerji najcenejši in za vgradnjo najbolj enostaven vir ogrevanja.

V Levici so pravilnik označili kot »kukavičje jajce«, ki je bilo nastavljeno sedanji vladi. Poslanka Levice Nataša Sukič je predlagala, da bi država prek Eko sklada subvencionirala razliko med stroškom obstoječega bojlerja in nove naprave, s čimer bi država v energetskem prehodu finančno pomagala najrevnejšim in srednjemu razredu.

Pozor: pravilnik ne prepoveduje vgradnje novih naprav za ogrevanje sanitarne vode, njihova moč je zgolj omejena na dva kilovata za (kopalniški) bojler in na 15 litrov prostornine za pretočnega (kuhinjskega).

V skladu s pravilnikom bo mogoče tudi v prihodnje vgrajevati kopalniške električne bojlerje, katerih moč ne presega 2000 vatov. Foto: Tomaž Klipšteter

Januarja niso dali drv, zdaj ne dajo bojlerjev

Nenadno problematiziranje pravilnika preseneča energetskega strokovnjaka Valenčiča, spominja ga na dogajanje v začetku leta, ko je vlada pripravila predlog novega energetskega zakona, ki je uvajal kopico sprememb na področju ogrevanja. NSi je tedaj zagnala odmevno kampanjo, v kateri je javnosti zavajajoče sporočala, da hoče Golobova vlada prepovedati kurišča na drva. »Tako kot se je tedaj zgodila akcija 'drv ne damo', se zdaj neke druge skupine nenadoma borijo za bojlerje,« se čudi Valenčič.

Spomnimo: po enomesečnih pregovarjanjih o prednostih in slabostih biomase, zavajanjih, manipulacijah, hujskanju in celo grožnjah z referendumom je vlada januarja iz predloga novega energetskega zakona umaknila določilo, s katerim bi pri novogradnjah prepovedali vgradnjo peči na lesno biomaso kot primarnega vira ogrevanja. Pri čemer to določilo ne bi v nobenem primeru učinkovalo na približno 430.000 gospodinjstev, ki se v Sloveniji ogrevajo (tudi) z biomaso in bistveno vplivajo na kakovost zraka v državi.

Valenčič že čuti negativne učinke tega, da se je pri tej problematiki oglaša v javnosti. Na socialnem omrežju mu je podjetje, ki se ukvarja z vgradnjo infrardečih panelov, napovedalo »sprožitev pravnih postopkov za zajezitev lažnih informacij«, ker trdi, da so paneli energijsko, okoljsko in finančno bolj potratni od drugih načinov ogrevanja. x