Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je odprlo javno razpravo o izhodiščih pokojninske reforme. Številne spremembe vsebuje nova zakonodaja, ki jo moramo v skladu z zavezo v načrtu za okrevanje in odpornost sprejeti do sredine prihodnjega leta. Reforma, ki bi začela učinkovati januarja 2025, bi med drugim postopno zviševala upokojitveno starost in vsebuje tudi ukrepe za spodbujanje delovne aktivnosti starejših. »Ključno bo, da ljudi ne bomo silili, da si lomijo križ do 67. leta,« je v pogovoru za N1 zagotavljal Igor Feketija, državni sekretar na MDDSZ.
Kako delovno obremenjeni pravzaprav smo? Koliko v mednarodni primerjavi delamo prebivalci Slovenije na teden, v letu dni in koliko v celotni delovni dobi? Kako povečati delež delovno aktivnih v demografski skupini, ki je že izpolnila pogoje za upokojitev?
Nekatere odgovore ponuja študija münchenskega Inštituta Romana Herzoga, ki deluje pod okriljem bavarskega poslovnega združenja. Povod zanjo so bile razprave o pomanjkanju kvalificiranih delavcev v Nemčiji, o štiridnevnem delovniku in dvigu upokojitvene starosti.
Največ let bodo delali na Islandiji
Na MDDSZ zagotavljajo, da s pokojninsko reformo ne bodo podaljševali pokojninske dobe, ta bi ostala 40 let. Kaj to pomeni v mednarodni primerjavi? Z naskokom najdaljša pričakovana delovna doba je bila leta 2022 na Islandiji in je znašala 45,4 leta. V Nemčiji je bila 39,3 leta, slovenska je bila s 36,7 leta malenkost nad povprečjem analiziranih 27 držav (36,5 leta). Najmanj let morajo do upokojitve delati v Romuniji (31,5 leta). Omenjeni kazalnik upošteva dejavnike, ki krajšajo povprečno delovno dobo, denimo invalidnost, dolgotrajna bolniška odsotnost ali brezposelnost.
V Sloveniji je bilo leta 2021 v povprečju opravljenih 1166 ur dela v letu dni na delovno zmožnega prebivalca. To je 62 ur nad evropskim povprečjem in bistveno pod povprečjem držav OECD (1225 ur). Na vrhu razpredelnice so Estonija, Češka in Poljska, na repu Nemčija, Francija, Italija in Belgija. Inštitut je ocenil tudi, koliko ur bodo prebivalke in prebivalci 27 evropskih držav opravili v svoji celotni življenjski dobi. Za Slovenijo so izračunali 59.417 ur dela, kar jo uvršča na 17. mesto med 27 analiziranimi evropskimi državami. To je dobrih 2000 ur dela nad povprečjem (57.342 ur). Največ časa bodo na delovnih mestih preživeli Estonke in Estonci, in sicer 71.331 ur, sledita Islandija in Irska. Slovenija je na 17. mestu med 27 državami. Na koncu razpredelnice sta Nemčija (52.662 ur) in Luksemburg (51.113).
Le redki si lahko privoščijo skrajšani delovnik
Da bi lažje razumeli mednarodno primerjavo, je treba upoštevati delež zaposlenih s skrajšanim delovnikom, ki nižajo povprečje opravljenih delovnih ur. Skrajšani delovnik je razširjen v državah z visoko materialno blaginjo, kjer lahko z manj delovnimi urami ustvarijo zadovoljiv dohodek. Največji delež zaposlenih s skrajšanim delovnim časom je bil lani na Nizozemskem (35,1 odstotka), ki ima že v osnovi določen krajši delovni čas. Sledili sta Švica in Nemčija. Slovenija je bila s 6,8-odstotnim deležem zaposlenih s skrajšanim delovnikom v spodnji tretjini razpredelnice. Povprečje 27 držav je bilo 14,5 odstotka, skrajšani delovnik so imele večinoma ženske.
Avtorji bavarske študije nizajo zamisli za večje vključevanje starejših na trgu dela. Zgledujejo se po državah, ki se zavzemajo za drugačen pristop pri določanju upokojitvene starosti. Ta ne bi bila fiksna, temveč bi se dinamično prilagajala pričakovani življenjski dobi. V tej skupini držav so Danska, Estonija, Finska, Grčija, Italija, Nizozemska in Portugalska.
»Ni nujno, da daljša delovna doba in več dela vodi do slabšega ravnotežja med poklicnim in zasebnim življenjem ter do nezadovoljstva. Nasprotno, pri zdravih ljudeh lahko nadaljevanje prostovoljnega dela vodi celo do boljšega zadovoljstva,« so prepričani avtorji z Inštituta Romana Herzoga, ki priporočajo več spodbud za prostovoljno delo v upokojitveni dobi. »Vendar je treba upoštevati, da vsake poklicne dejavnosti ni mogoče opravljati po 65. letu starosti in da vsi ne izpolnjujejo zdravstvenih pogojev za nadaljevanje dela.« Povečevanje deleža starejših od 65 let ustvarja vztrajen pritisk tudi na dolgoročno vzdržnost slovenskega pokojninskega sistema. Omenjeni delež v Sloveniji se bo v prihodnjih 25 letih povečal z 20 na 30 odstotkov. Ena izmed možnih rešitev razbremenitve pokojninske blagajne je dvig delovne aktivnosti starejših. Aktualna slovenska stopnja delovne aktivnosti v starostni skupini od 60 do 65 let je zgolj 31-odstotna in je precej pod povprečjem EU, kjer je skoraj 50-odstotna.
Uvedli bi nizozemski
sistem 80-90-100
Predlog slovenske pokojninske reforme predvideva dvig upokojitvene starosti s 60 na 62 let pri 40 letih delovne dobe ter s 65 na 67 let za tiste z manj kot 40 let delovne dobe. Reforma vključuje tudi ukrepe za spodbujanje daljše delovne aktivnosti med tistimi starejšimi, ki so že zmožni in še želijo delati. Eno teh rešitev bi povzeli po Nizozemski. »Pri določeni starosti ali pod določenimi pogoji bi imel delavec pravico v dogovoru z delodajalcem znižati svojo delovno obremenitev, recimo na 80 odstotkov delovnega časa. Potem bi prejemal 90 odstotkov plače in imel 100-odstotno plačane prispevke,« je v pogovoru za Radio Prvi razložil Feketija.
