Slovenka in Nigerijec, prosilec za azil, sta v postopku sklenitve zakonske zveze obiskala dve upravni enoti. Kot sta zapisala v prijavi, sta se marca 2024 zglasila na eni izmed upravnih enot, kjer sta poskušala pridobiti informacije, katero dokumentacijo potrebujeta za prijavo zakonske zveze. Uradnica naj bi jima med drugim dejala, da je »imela ta teden že tri Nigerijce«, da »je tu nekaj sumljivega«, da deluje »kot da so med sabo zmenjeni« in da »jih bo vse poslala na zaslišanje«.
Neprimeren komentar o ženskah, "ki hodijo potem jokat"
Postopek sta nadaljevala na drugi upravni enoti, kjer naj bila prav tako deležna neprimerne obravnave. Še posebej ob aprilskem obisku, ko naj bi uradnica Slovenki med drugim dejala, da »poroka ni dobra ideja« ter da ji »ženske, ki so se poročile z Afričani, hodijo potem jokat«, in jo spraševala, »ali sta še resna?« in »kaj boš naredila, ko ti bo pobegnil v drugo evropsko državo, kako se boš ločila?« Datum poroke naj bi jima nazadnje določila dan po poteku veljavnosti izkaznice prosilca za azil in to komentirala z besedami: »Da vidim, če bo ostal tudi, ko se kartica izteče.«
Ob prvem obisku (na prvi upravni enoti) so ju nazadnje odslovili zaradi pomanjkljivosti na enem izmed dokumentov, matičarka na drugi upravni enoti pa je med postopkom pogledala v azilni register in ugotovila, da je za Nigerijca po dublinski uredbi predvidena deportacija iz Slovenije. Zato je sprožila postopek po družinskem zakoniku, ki je predviden za primere, ko obstaja sum, da bo zakonska zveza sklenjena predvsem zato, da bi eden izmed bodočih zakoncev pridobil dovoljenje za prebivanje v Sloveniji.
Paru se je nazadnje vendarle uspelo poročiti, saj je sektor za postopke mednarodne zaščite vmes odgovoril, da je zaznamek o deportaciji v preteklosti res obstajal, vendar pa zadržkov a sklenitev zakonske zveze ni več. Po prejetem odgovoru je uradnica izdala tudi sklep o ustavitvi postopka zavrnitve sklenitve zakonske zveze.
Diskriminacije niso ugotovili
Če sta bila zakonca prepričana, da so bile vse težave, ki sta jih imela v postopku sklenitve zakonske zveze, posledica neposredne diskriminacije nigerijskega državljana, pa so bili v uradu zagovornika načela enakosti drugačnega mnenja. Ocenili so, da je matičarka postopek po družinskem zakoniku sprožila upravičeno in ne zato, da bi poskušala diskriminatorno preprečiti poroko.
Tudi glede diskriminacije v obliki nadlegovanja so ocenili, da gre za diskriminacijo šele, »ko je domnevno nadlegovana oseba domnevnega nadlegovalca opozorila, da jo določeno ravnanje žali in nadleguje, pa je kljub opozorilu z ravnanjem nadaljeval«. Ker to iz dokumentacije ni bilo razvidno, domnevno nadlegovanje pa sta uradnici zanikali, je obveljalo stališče upravnih enot, da so par obravnavali korektno.
Priporočilo, naj se vzdržijo neprimernih izjav
Urad zagovornika enakih možnosti je kljub temu ministrstvu za javno upravo priporočil, da naj vse upravne enote obvesti, da se morajo pri poslovanju s strankami vzdržati izjav, ki so povezane z osebnimi okoliščinami strank. »Poleg tega naj pri poslovanju s pari, ki želijo skleniti zakonsko zvezo in v katerih je eden od partnerjev tujec, namenjajo dodatno pozornost pri komunikaciji in nudenju pravilnih in popolnih informacij v zvezi s potekom postopka, še posebej, ko nameravajo izvesti posebni ugotovitveni postopek o verodostojnosti sklenitve zakonske zveze,« so pri zagovorniku načela enakosti naložili ministrstvu.
