»V počastitev spomina na knapovsko tradicijo Trbovelj in Zasavja smo se ob tokratnem obisku slovenske vlade v regiji povzpeli na najvišji dimnik v Evropi. Tudi rahel dež nas ni ustavil,« je v ponedeljek na svojem twitter profilu zapisal in podvig dokumentiral s fotografijami predsednik vlade Janez Janša, ki mu alpinističnih izkušenj seveda ne manjka. A tovrstne odisejade se ne končajo vedno srečno. Nedavno so se želeli takšnega podviga lotiti mladi Madžari, a se je njihov poskus izjalovil že med ogledovanjem dimnika. Kot so sporočili trboveljski gasilci, je 19-letni madžarski državljan, ki se je še z dvema osebama zadrževal v okolici dimnika in poskušal preplezati ograjo, padel po brežini in pristal štiri metre nižje v potoku. Pri tem se je huje poškodoval, iz potoka pa so ga rešili s pomočjo vrvne tehnike in ga odpeljali na zdravljenje v trboveljsko bolnišnico.
Najdaljša umetna plezalna smer na svetu
Oktobra lani sta na vrh 360 metrov visokega dimnika, ki marsikomu zbuja apetite, uspešno priplezala tudi naša zlata olimpijka Janja Garnbret in profesionalni plezalec Domen Škofic. Trboveljski dimnik se je tako v zgodovino zapisal še z enim rekordom, da je gostil najdaljšo umetno športno plezalno smer na svetu, njun podvig pa so zabeležili tudi v dokumentarnem filmu, ki so ga premierno predvajali januarja. Ob tem je Garnbretova zapisala: »Končno je tu. Zelo težko je bilo obdržati skrivnost. Najbolj kul projekt, pri katerem sem kadar koli sodelovala.« Plezalno smer na dimniku sta sicer postavila mednarodno uveljavljena plezalca Katja Vidmar in Simon Margon. A se je prvi poskus Garnbretove in Škofica po več padcih in 12 urah izjalovil, v drugem poskusu pa sta po sedmih urah in pol uspešno priplezala do vrha.
Vstop na območje dimnika prepovedan
Dimnik, ki že sedem let ne deluje, je postal prava turistična atrakcija za mnoge, ki nimajo strahu pred višino. Čeprav se podviga z dovoljenjem upravljalca, Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), praviloma lotevajo le najbolj izkušeni plezalci, pa se najdejo tudi posamezniki, ki se za plezanje odločijo samoiniciativno in brez zaščitne opreme, kar je zelo nevarno početje. Četudi se ekstremni športniki dobro zavedajo, da lahko ima že en sam napačen gib usodne posledice, pa je želja po dokazovanju včasih večja. »Plezalci hodimo po svetu z odprtimi očmi, in če vidimo kakšno zanimivo steno, spomenik ali kaj podobnega, se podviga lotimo, četudi je to prepovedano. Pravzaprav je vse, kar je prepovedano, še bolj privlačno,« priznava plezalec, ki želi ostati anonimen. Kot so nam povedali na policiji, pa prijav o plezalnih podvigih na trboveljski dimnik ne beležijo. »Zadevo bi obravnavali le, če bi prišlo do poškodovanja tuje stvari ali motenja posesti,« povedo na policiji, od koder nas usmerijo na upravljalca, torej družbo HSE. Od tam pa so nam odgovorili, da so energetski objekti skupine HSE kot del kritične infrastrukture skrbno varovana območja. »Nepooblaščen dostop na taka območja je prepovedan, enako velja tudi za območje trboveljskega dimnika. Slednji je zato tako tehnično kot fizično zavarovan, plezanje nanj pa je onemogočeno tudi s fizičnimi preprekami. V preteklosti je občasno prihajalo do kršitev, po namestitvi nepremostljivih preprek pa teh praktično ne beležimo več,« je pojasnila Petja Rijavec iz družbe HSE. Dodala je še, da je bil ponedeljkov vzpon predsednika vlade z ekipo na vrh trboveljskega dimnika predhodno napovedan, usklajen in ustrezno organiziran. Tudi predsednik vlade pa je selfie z vrha dimnika objavil na svojem instagramu.
