Po naših informacijah naj bi predsedniški položaj v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) med drugim mikal hribovskega kmeta Janeza Bejo, ki je bil v svet KGZS izvoljen kot kandidat Kmečkega društva Nove Slovenije. To ima po novem tri zbornične svetnike, tudi nekdanjo dolgoletno direktorico kobariške mlekarne Planika Anko Lipušček Miklavič. Prav slednjo nekateri vidijo na čelu kmetijske zbornice, vendar naj je ta funkcija ne bi zanimala.
Predsedniški preobrati so stalnica
Kandidate za zbornične organe smejo po veljavni zakonodaji predlagati le organizacije kmetov. Politične stranke pri tem ne smejo sodelovati, vendar to počno zelo intenzivno. SLS, SDS in NSi so že za potrebe prvih volitev leta 2000 ustanovile društva, prek katerih na štiri leta na novo kadrujejo v kmetijsko zbornico. Tudi v zvezi s tem, kdo bo v prihodnje vodil to največjo kmečko nevladno organizacijo, te dni sestankujejo na sedežih strank. SDS, ki kot zmagovalka zborničnih volitev vodi kadrovsko igro, predstavnike drugih strank/list, katerih kandidati so bili izvoljeni v svet KGZS, vabi na kadrovska pogajanja v svoje prostore, vendar pa se beli dim še ni pokadil. Janševa stranka brez podpore drugih list namreč ne more prevzeti kmetijske zbornice, za kar si načrtno prizadeva že dobro leto. To ne preseneča, kajti KGZS ima več kot 110.000 članov, ki so lahko pomembna volilna baza za naslednje parlamentarne volitve.
Kandidat za predsednika KGZS mora dobiti večinsko podporo članov sveta, ki jih je 57. SDS, ki ima sama 21 glasov, za izvolitev svojega favorita torej dodatno potrebuje še najmanj osem glasov. Zanjo bi bilo najelegantneje, če bi na svojo stran dobila predstavnike Katoliške cerkve, ki ima v novem zborničnem svetu enajst članov, ali svetnike društva Slovenski kmet, ki jih je devet. Toda kmečka matematika ni tako preprosta. Presenečenja in veliki preobrati, kar zadeva volitve predsednika kmetijske zbornice, so stalnica.
Nikoli več kot dva kandidata
Član sveta KGZS, ki se želi potegovati za predsednika zbornice, ki je njena daleč najprivlačnejša funkcija, mora zbrati najmanj deset podpisov drugih svetnikov, da ga predlagajo za to funkcijo. Prav zato sta bila na vseh šestih dosedanjih zborničnih volitvah največ dva kandidata. Pred prvimi volitvami leta 2000 so si člani društva Slovenska kmečka zveza (SKZ), ki jo je za potrebe zborničnih volitev ustanovila Slovenska ljudska stranka (SLS), vse ključne funkcije v zbornici razdelili vnaprej. Njen predsednik naj bi tako postal Franc Potočnik, nekdanji poslanec SLS ter predsednik iniciativnega odbora ustanovitve zbornice in predsednik društva SKZ. Toda na volitvah je SKZ popolnoma povozila Kmečka lista strankarskega kolega Petra Vriska, zato Potočnik na koncu sploh ni kandidiral za predsednika zbornice in je ta položaj brez boja prepustil Vrisku.
Kmečka lista je bila prepričljiva zmagovalka zborničnih volitev tudi leta 2004. Takrat je bil Vriskov izzivalec za predsedniško mesto bivši kmetijski minister Ciril Smrkolj, a ker Vriskov tabor ni dovolil, da bi bile volitve predsednika tajne, je Smrkolj na ustanovni seji novega sveta KGZS odstopil od kandidature. Ocenil je, da bi lahko Vriska premagal le na tajnih volitvah. Sledila je sprememba zakona o kmetijski zbornici, s katero so predsedniško funkcijo omejili na največ dva zaporedna mandata. Ker se Vrisk leta 2008 ni mogel še tretjič potegovati zanjo, je v predsedniški boj s Cirilom Smrkoljem poslal zadružnika Ivana Kureta. Smrkolj ga je premagal s 30:25. Na čelo zbornice se je 1. julija 2008 povzpel tudi zahvaljujoč predvolilni obljubi, da bo neprofesionalni predsednik, a jo je že 15. oktobra istega leta snedel in se zaposlil na zbornici. Najverjetneje je tudi to pripomoglo, da je bil Smrkolj edini zbornični predsednik doslej, ki mu mandata ni uspelo ponoviti. Na volitvah leta 2012 ga je z 32:22 premagal Cvetko Zupančič, ki je bil takrat še velik Vriskov zaveznik.
Prek zbornične do državne oblasti?
Leta 2016, ko nista bila več prijatelja, sta se za vodenje zbornice spopadla Vrisk in Zupančič. Daljši konec, 27 proti Vriskovim 21 glasovom, je potegnil Zupančič. Tudi leta 2020 sta bila le dva kandidata za predsednika kmetijske zbornice – takratni prvak SLS Marjan Podobnik, ki se je za prepričljivega zmagovalca razglasil že krepko pred glasovanjem, in Roman Žveglič. Zbornični svetniki so morali volitve predsednika prvič opraviti v dveh dneh, saj sta bila kandidata po prvem glasovanju izenačena, v drugo pa je zmagal Žveglič z 29:25, čeprav je imela lista, katere kandidat je bil, to je kmečki sindikat, v svetu KGZS le tri svetnike. Toda v resnici v tem primeru Podobnika ni premagal Žveglič, ampak se je premagal sam. Ekonoma ljubljanske nadškofije Blaža Gregorca je namreč obtožil udbovstva. Očital mu je tudi, da mu hoče preprečiti, da bi postal predsednik kmetijske zbornice, prek katere bi SLS znova prišla v parlament in bi tako Janezu Janši omogočila ponovno vladanje.
V zadnjih štirih letih, odkar zbornico vodi Roman Žveglič, strankarske politike v njej, vsaj navzven, ni bilo čutiti, čeprav je tudi on član SLS. Če bo zbornico prevzela SDS, se bo to najverjetneje spremenilo. Toda če bo njihov kandidat za predsednika Jože Podgoršek, se lahko SDS zalomi tako, kot se je pred štirimi leti zalomilo Podobniku. Podgorška zaradi suma, da je podkupljiv, namreč preiskuje tožilstvo, ki je v zadevi Bohinjske počitnice zahtevalo sodno preiskavo. Poleg tega v kmetijskih krogih Podgoršek ni niti priljubljen niti cenjen. To potrjujejo tudi njegove pretekle neuspešne kandidature za predsednika zadružne zveze in trikrat za direktorja (šolskega centra Grm Novo mesto ter zadrug Cerklje in Medvode). Poznavalci menijo, da ima morebitni izzivalec Janševega kandidata za predsednika zbornice največ možnosti za zmago prav v primeru, če bo kandidat SDS moralno sporni Jože Podgoršek.
