Letos so si zadali sladek izziv. »Radi bi avtomatizirali delo, ki ga sicer delavci opravljajo ročno, in sicer, da roboti čokolado iz silikonskega modela zložijo v kartonsko embalažo,« pojasnjuje organizator dogodka dr. Sebastjan Šlajpah. Največja težava je po njegovih besedah čas, saj je v tovarni v dveh sekundah potrebno zložiti osem koščkov čokolade: »Želijo si, da bi robotska roka zagrabila vse koščke naenkrat in jih zložila na podlago.« Študentje se kljub temu na hitrost niso osredotočali: »Imamo pet različnih robotov, ki so hitri, ne pa najhitrejši,« je pojasnil Šlajpah.
Robotsko roko so enkrat programirali tako, da je pobrala in postavila čokolado na kartonsko embalažo, pri drugem izzivu so rjave čokoladice na beli podlagi prepoznavali s pomočjo navadne kamere, pri tretjem pa z globinsko kamero bele čokoladice na beli podlagi. Zadnja naloga je bila postavitev šestnajstih koščkov čokolade na podložke.
Študentje so uporabljali plastične nadomestke čokolade, obarvane rjavo in belo. »Prvi dan smo jim dali pravo čokolado in je je že isti dan zmanjkalo,« je v smehu pojasnil Šlajpah. »Nadomestki so tudi bolj prijazni opremi. Na tekočem traku se namreč včasih čokolada kje zatakne in ga umaže. Težava je v tem, da je nemogoče ločiti rjavo čokolado od rjave podlage.«
Čas kot dodatni izziv
»Dobili smo več izzivov kot smo jih pričakovali,« je povedal študent David Zindović, član ene od skupin. Čeprav je ocenil, da jim ne bo uspelo dokončati vseh, so se trudili, da bi jih izpolnili čim več. »Na ocenjevalnem listu sicer piše, koliko točk je vredna določena naloga, vendar se mi bolj osredotočamo na to, kaj moramo narediti, da se lahko lotimo naslednje stvari,« je pojasnil sogovornik.
»Največjo težavo nam trenutno povzroča robotski vid, ampak nam pomagajo mentorji,« je dodal Zindović. Ti so poskrbeli, da so se člani ekipe spoznali z opremo. »Na dogodku so tudi študentje prvega letnika in študentje drugih fakultet Univerze v Ljubljani, ki se s takšno opremo še niso srečali,« je potrebo po mentorjih utemeljil Sebastjan Šlajpah. »Ko imam čas, se sprehodim do vsake skupine in preverim kako jim gre,« je povedala mentorica Anamarija Hauptman. »Večina skupin ima težave s prepoznavanjem koščkov čokolade s kamero, sploh z globinsko.«
»Na dogodku smo sodelovali že lani, vendar smo se takrat bolj ukvarjali z osnovami. Ker smo letos že imeli predmet robotika, se lahko osredotočimo na resnejše zadeve,« je pojasnil študent Klemen Semelbauer. Haris Kupinić s Fakultete za računalništvo in informatiko pa je dodal: »Nimamo težav, samo hitro moramo delati.«
