Državni zbor je sredi julija sprejel težko pričakovani interventni zakon o kadrih, ki naj bi s slabimi desetimi milijoni evrov prispeval k izboljšanju kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe. Čeprav izvajalci to finančno pomoč, s katero naj bi vsaj nekoliko ublažili hudo kadrovsko stisko in preprečili dodatno odhajanje zaposlenih, težko pričakujejo že zelo dolgo, bo do njih očitno prišla vse prej kot hitro.
Odlašali do skrajnega roka
Skoraj tri mesece po uveljavitvi zakona (velja od začetka avgusta) je ministrstvo za solidarno prihodnost v začetku tega tedna objavilo šele prvi poziv. In tako ujelo skrajni, 90-dnevni rok za objavo, ki ga sicer nalaga zakon.
Ministrstvo smo v ponedeljek vprašali, zakaj glede na resnost problematike še ni objavilo niti prvega poziva. Istega dne je nato – naključno ali ne – minister Simon Maljevac podpisal dokument javnega poziva, ministrstvo pa ga je objavilo na svoji spletni strani. Kot je razvidno, javni poziv sicer nosi datum 8. oktober, a je trajalo skoraj mesec dni, preden je bil objavljen.
Na ministrstvu kljub temu poudarjajo, da aktivno izvajajo ukrepe v skladu z zakonom.
S prvim pozivom, na katerega se lahko izvajalci prijavijo do 22. novembra, nameravajo dodeliti 375.000 evrov za sofinanciranje kadrovskih štipendij za zaključne letnike za šolsko/študijsko leto 2024/25. Izbrani izvajalec bo upravičen do sofinanciranja kadrovske štipendije v višini 200 evrov mesečno za posameznega štipendista.
Interventni zakon sicer predvideva sofinanciranje skupno osmih ukrepov, tudi pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije, nakup sodobnih pripomočkov, vključevanje prostovoljcev, integracijo tujcev, izobraževanje zaposlenih ... Dodatni javni pozivi bodo sledili v tem mesecu, napovedujejo na ministrstvu. Na vprašanje, kdaj bodo prvi upravičenci dejansko prejeli sredstva, niso odgovorili. Po odpiranju vlog ima ministrstvo še 60 dni časa, da prijavitelje obvesti o izidu.
»Močno dvomimo, da bodo upravičenci sredstva prejeli še v letošnjem letu,« je nad zamudami razočaran sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denis Sahernik. Zelo utemeljena je po njegovih besedah tudi skrb, da bodo nekateri izvajalci izviseli, saj se bodo sredstva dodeljevala po vrstnem redu prejetja popolnih vlog do porabe razpisanih sredstev, »ki pa jih vsekakor ni dovolj za vse potrebe in izvajalce«.
Interventni zakon ne rešuje ključnih problemov, to je prenizkih plač glede na delovne pogoje – kar prenova plačnega sistema v javnem sektorju rešuje le delno – in neustreznih kadrovskih normativov za področje zdravstvene nege, oskrbe in rehabilitacije.
Zagrozili z javnimi protesti
K čimprejšnjemu sprejetju posodobljenih kadrovskih normativov so pozvale tudi vodje služb zdravstvene nege in oskrbe v domovih za starejše in v nasprotnem primeru napovedale javne proteste zaposlenih v domovih. Po njihovih besedah je kadrovska kriza že tako nevzdržna, da ogroža zagotavljanje varnih in kakovostnih storitev za stanovalce ter zdravje zaposlenih, saj prihaja do preobremenjenosti in izgorevanja, pogostih bolniških odsotnosti ter odhodov v druge panoge. »Stanovalci v domovih za starejše so zaradi kadrovske krize prikrajšani že pri osnovnih življenjskih aktivnostih, kot je pomoč pri dvigovanju na invalidski voziček, osebni higieni in prehranjevanju. Kot družba bi se morali globoko zamisliti ob dejstvu, da zmoremo stanovalce v domovih za starejše okopati le še enkrat na sedem oziroma deset dni ali pa še to ne,« je dejala Alenka Vipavec Mahmutović, predsednica aktiva vodij služb zdravstvene nege in oskrbe.
Ministrstvu za zdravje v aktivu očitajo poskus ponovnega zavlačevanja sprejema normativov z novimi študijami in preučevanjem.
Na ministrstvu odgovarjajo, da so oblikovali več delovnih skupin za različne poklicne skupine, znotraj katerih so pregledali predlagane kadrovske standarde in normative. Njihov zaključek je bil, da ne temeljijo na metodologiji, temveč so povsem izkustveni. Zato so oblikovali novo delovno skupino, ki si prizadeva za vzpostavitev pilotnega projekta merjenja in določanja minimalnih standardov na področju zdravstvene nege. »Na podlagi že obstoječih podatkov in podatkov, ki jih bomo v prihodnosti pridobili, bo mogoče oblikovati metodologijo merjenja obremenitev zdravstvenih delavcev,« pravijo. In dodajajo, so na stebrnih pogajanjih vsem sindikatom že pojasnili, da bodo minimalne kadrovske standarde sprejeli do aprila 2026.
