Hitrih rešitev, kot si jih želi politika, ne bo, pravijo. Ključno je okrepiti strokovno delo neposredno v romskih naseljih, toda takšnih primerov dobrih praks je zdaj zelo malo.
Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto že 15 let izvaja socialnovarstveni program pomoči in podpore Romom v dveh romskih naseljih v Novem mestu, ki ga sofinancira ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ).
V naselji Jedinščica in Brezje, ki je največje romsko naselje v jugovzhodni Sloveniji, vsak delovnik odide ekipa s po enim strokovnim delavcem, dvema laičnima delavcema in enim delavcem, zaposlenim preko javnih del, pa tudi prostovoljci. V naselju preživijo pet ur, od 12. do 17. ure. »Predšolskim in šolskim otrokom v dnevnem centru zagotavljamo pomoč pri domačih nalogah, učno pomoč, učenje slovenščine, različne prostočasne aktivnosti in aktivnosti za večjo vključenost, boljše duševno zdravje in zdrav življenjski slog. To je zanje nekakšen drugi dom, kjer so deležni tistega, česar naj bi bil povprečen otrok deležen doma,« razlaga Tina Cigler, koordinatorica projektov v društvu.
Od leta 2020 v naselju Brezje izvajajo tudi program dnevnega centra za romske mladostnike. »Delamo pa tudi s starši oziroma celotno družino, saj so težave otroka pogojene z okoljem, v katerem odrašča. Veliko truda je potrebnega za motivacijo, če je starš nepismen in mu ne more pomagati, če vidi, da tudi tisti, ki šolo končajo, ne dobijo dela, ali če otrok obiskovanje šole zavrača, ker se tam počuti izključen, zasramovan.« Zgolj s kaznovanjem staršev za nepošiljanje otrok v šolo zato kaj dosti ne bomo dosegli, dodaja Tina Cigler, koordinatorica projektov v Društvu za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto. Podatki kažejo, da dve tretjini romskih otrok, ki so vključeni v njihov program (obiskuje ga približno 180 ali 70 odstotkov šoloobveznih otrok iz naselij), napreduje v šoli. »Zadnja leta narašča število mladostnikov, ki uspešno končajo osnovno šolo in se vpišejo v srednjo šolo.«
Malo dobrih praks dela z Romi
Primerov dobrih praks dela z Romi neposredno v naseljih, kot ga izvaja novomeško društvo, je v jugovzhodni Sloveniji zelo malo, strokovne službe, tudi na centrih za socialno delo, ki delajo z Romi, pa so kadrovsko podhranjene. Pridobivanje ustreznih strokovnih kadrov Tina Cigler vidi kot izziv tudi pri načrtih za bodočo okrepitev strokovne pomoči Romom, ki jo napovedujejo na ministrstvu.
Preberite tudi: Dolenjskih Romov ne bi smeli primerjati s prekmurskimi
Kot veliko težavo izpostavlja preteklo parcialno reševanje večplastne problematike. »Ko je bil na primer odobren evropski denar za zaposlovanje Romov, so urejali zgolj ta del, ne pa hkrati tudi veliko širših in globljih razlogov za to, da se težko zaposlijo. A tudi če imajo posamezni projekti dobre rezultate, na primer večnamenski romski centri, z zaključkom financiranja ugasnejo.« Nujen je celovit pristop, sočasno urejanje različnih področij ter neposredno kakovostno in kontinuirano delo z ljudmi, je poudarila.
Na vprašanje, ali so jih na ministrstvu glede na njihove izkušnje iz prakse morda vključili v razvoj politik na področju Romov, pravi, da se do zdaj nihče od pristojnih še ni obrnil nanje. Na ministrstvu sicer mesečno prejemajo poročila o izvedbi programa in številu uporabnikov, vendar podatki niso edino, kar je ključno za razvoj politik.
»Želijo si, da v njih vidite sočloveka«
Tudi Mikica Gligić, ki je v romskem naselju Vejar pri Trebnjem delovala v programih socializacije in integracije Romov, v OŠ Trebnje pa kot romska pomočnica, opozarja, da bi najboljše rezultate dosegali s kontinuiranim vsakodnevnim strokovnim delom na terenu ter rednim sodelovanjem vseh vpletenih, od strokovnih delavcev na terenu, šol, centrov za socialno delo in drugih, česar pa nekateri, ki zdaj predlagajo različne politično všečne ukrepe, ne razumejo, saj niso bili nikoli ali pa zelo malokrat v stiku z romsko populacijo.
»Treba se je usesti in se pogovoriti z njimi kot človek s človekom. V očeh vam vidijo, ali jih gledate kot sočloveka ali kot Roma. To je osnova, da bodo počasi začeli spreminjati svoje mišljenje, vam zaupati in verjeti v vašo dobronamernost. Seveda tega ni mogoče doseči le z občasnimi obiski in tudi ne s strokovnimi delavci, ki v tem vidijo le službeno obveznost in gledajo na uro.«
Med Romi je, kot pravi Mikica Gligić, še veliko nezaupanja in tudi odklonilnega razmišljanja. Ravno zato bi bilo treba vložiti veliko več napora v gradnjo pozitivne podobe in samozavesti pri tistih, ki so učno uspešni in imajo potenciale, saj vsak dober zgled povleče za seboj tudi druge. Se pa naša sogovornica strinja, da bi morali svoje delo bolje opraviti tudi represivni organi, saj sicer posamezni Romi dobivajo sporočilo, da lahko s prekrški in kaznivimi dejanji nadaljujejo, saj ne bodo nosili nobenih posledic.
Spori tudi znotraj romske skupnosti
Dr. Vera Klopčič, strokovnjakinja za varstvo manjšin, ki se je v dolgih letih dela s pripadniki romske skupnosti zavzemala za odpravo predsodkov in krivic do Romov, poudarja, da se moramo potruditi, da trenutna eskalacija ob nedavnih incidentih ne bi izničila že doseženih pozitivnih premikov, ter rešitve iskati v dialogu med pripadniki romske skupnosti in večinskim prebivalstvom. Zato se jih zdi pomembno, da so incidente obsodili vsi vidni predstavniki romske skupnosti v Sloveniji, ki pa so hkrati opozorili, da odklonilnega odnosa do romske skupnosti ne bi smeli posploševati.
Na podlagi njenih izkušenj iz številnih projektov, v katerih so skupaj s pripadniki romske skupnosti že dosegli pomembne rezultate na področju izobraževanja Romov in razumevanja zgodovinskega položaja romskega naroda, je najbolj pomembna iztočnica za uspešno sodelovanje medsebojno zaupanje in spoštovanje. Se je pa izkazalo, da je pripravljenost Romov za iskanje skupnih rešitev ponekod celo slabša, kot je bila pred leti, opozarja.
Visoki prejemki iz socialnih prispevkov, ki jih izgubijo ob redni zaposlitvi, so Rome v nekaterih naseljih namreč pahnili v brezdelje in zatrli motivacijo za delo in učenje ter zaprli možnosti za stike in sodelovanje s preostalim prebivalstvom, ugotavlja Vera Klopčič. »Življenje v getu je povzročilo spore znotraj romske skupnosti ter okrepilo položaj in moč posameznikov v nekaterih romskih naseljih, ki onemogočajo pripadnikom skupnosti, zlasti mladim in ženskam, izhod iz tega začaranega kroga, kar bi lahko dosegli le s šolanjem in zaposlitvijo.«
Tudi mladoletni storilci kaznivih dejanj so morda odraščali v okolju brez pravega vzora in motivacije za vključevanje v družbo skozi učenje in delo. Samo strožje kaznovanje zato ne bo pripeljalo do rešitve problema. Treba je nadaljevati ukrepe individualne pomoči pri vključevanju v izobraževanje, ki so se doslej izkazali za uspešne. Treba bo ugrizniti v kislo jabolko in jasno povedati, da je socialna zakonodaja v nekaterih romskih naseljih jugovzhodne Slovenije povzročila nasprotne učinke in zatrla možnosti za stike in uspešno sobivanje med romsko skupnostjo in lokalnim prebivalstvom, je še opozorila Vera Klopčič.
Integracija se ni še niti zares začela
Integracija je dvosmeren proces sodelovanja in prilagajanja, zato težko poteka, če so romska naselja ločeni »geti«, opozarja Tina Cigler. »Da se lahko dobro vključiš v neko okolje, je ključno, da v njem dejansko živiš in si na vseh ravneh v stiku s prebivalci. Mi pa bi Rome medse sprejeli šele, ko se bodo sami integrirali. Kako se integriraš v getu? To je, kot bi se na suhem učil plavanja. Poslušal bi o zamahih, jih vadil po zraku, in ko bi znal, bi smel priti v vodo, v čisto drugo okolje. Tam bi vsi pričakovali, da že plavaš,« je ponazorila napačna pričakovanja. »Ravnanja Romov niso kulturno pogojena, kot radi verjamemo. Gre za značilnost depriviligiranih, segregiranih, getoiziranih ljudi. Seveda se v takih okoljih razrašča kriminal, ker je to žal strategija preživetja.«
Dnevni in večnamenski centri
V jugovzhodni Sloveniji MDDSZ poleg dveh dnevnih centov za romske otroke in mladostnike, ki ju vodi Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, sofinancira še socialnovarstveni program, ki ga Center za socialno delo Dolenjska in Bela krajina izvaja v romskem naselju Vejar v Trebnjem. Skupno bo letos za to namenilo dobrih 200.000 evrov. Na območjih, kjer biva večje število Romov, MDDSZ že od leta 2004 zagotavlja tudi sredstva za zaposlitev dodatnih strokovnih delavcev za specializirano celostno obravnavo romske populacije. Letos je predvidenih še 30 dodatnih zaposlitev.
Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje pa je za sofinanciranje aktivnosti in ukrepov v korist romske skupnosti letos namenjenih 12,7 milijona evrov, med drugim za delo romskih pomočnikov in dodatne strokovne delavce za delo z Romi. Trenutno sofinancirajo tudi sedem večnamenskih romskih centrov, ki so stičišča različnih izobraževalnih in drugih aktivnosti, kjer se romski otroci in starši dnevno vključujejo, družijo in izobražujejo.
