Gregor Majdič je vse življenje predan akademskemu svetu. Svojo pot je začel na dodiplomskem študiju na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1992 tudi diplomiral. Sledil je vpis na magisterij. Čeprav izmenjave v okviru programa Erasmus takrat še niso bile ustaljena praksa, se mu je kot nadobudnemu študentu ponudila priložnost, da za en mesec obišče univerzo v Liverpoolu in pozneje še univerzo v Edinburgu. Na njej je spoznal svojo bodočo doktorsko mentorico in se po opravljenem magisteriju leta 1994 tja tudi vpisal. V dobrih dveh letih je doktoriral s področja reprodukcijske endokrinologije z disertacijo z naslovom Izražanje genov med embrionalnim razvojem spolnih žlez. Ali kot laikom pojasni sam: »Doktoriral sem iz razvoja spolnih organov.« Po opravljenem doktoratu je še tri leta delal kot podoktorski raziskovalec na eni najboljših medicinskih fakultet na svetu – Southwestern Medical Center v Dallasu v Teksasu.
Predan raziskovalec
Čeprav so ga prepričevali, naj ostane na teksaški univerzi, se je odločil, da se vrne v rodno Slovenijo, saj je – kot pravi sam – najbolj pogrešal gore. Leta 2001 se je kot profesor za fiziologijo (panoga biologije, ki preučuje življenjske procese v organizmih) zaposlil na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani, hkrati pa začel delovati tudi kot gostujoči profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. A profesura mu ni zadostovala, še naprej se je posvečal raziskovanju.
V okviru svoje raziskovalne ekipe se osredotoča na razlike v možganih med spoloma – kako se razlikujejo moški in ženski možgani. Bolj natančno: skupina preučuje vpliv genov in hormonov na razvoj možganov ter nastanek razlik med spoloma. V zadnjem času raziskujejo tudi, kako stres v otroštvu ali že prek matere med nosečnostjo dolgotrajno vpliva na možgane, kar se lahko pozneje izrazi v vedenjskih spremembah ali duševnih boleznih. Drugo pomembno raziskovalno področje so tako imenovani hormonski motilci – snovi iz okolja, ki lahko posnemajo delovanje hormonov in potencialno vplivajo na razvoj ter delovanje spolnih organov.
Ker je bilo v začetku 21. stoletja veliko govora o zdravljenju ljudi z matičnimi celicami, se je ob pomoči sodelavcev poglobil v raziskovanje možnosti zdravljenja živali z matičnimi celicami, torej v področje tako imenovane regenerativne medicine. Konec prvega desetletja 21. stoletja je s sodelavci razvil metodo zdravljenja psov in konj z matičnimi celicami, za kar so leta 2011 prejeli rektorjevo nagrado za najboljšo inovacijo Univerze v Ljubljani in nagrado za najboljšo inovacijo v javnem sektorju v Sloveniji.
Želja po raziskovanju močnejša od podjetništva
Za trženje te metode so s sodelavci ustanovili odcepljeno podjetje Animacel, eno prvih podjetij na svetu, ki ponuja zdravljenje domačih živali z matičnimi celicami. Danes podjetje posluje v štirih državah Evropske unije: v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, na Hrvaškem ter tudi v Veliki Britaniji. Leta 2012 je bilo uvrščeno med pet najbolj perspektivnih novih slovenskih podjetij. Kljub uspehu in preboju na področju regenerativne veterine je bil klic po raziskovanju in poučevanju močnejši. Gregor Majdič ostaja soustanovitelj in solastnik Animacela, a se z delovanjem podjetja ne ukvarja aktivno. Želja po raziskovanju je bila močnejša.
Svoje raziskovalno delo je nadaljeval in se v zadnjem času posveča predvsem raziskovanju kognitivnih motenj psov – bolezni, ki je zelo podobna alzheimerjevi bolezni pri ljudeh, o kateri je za zdaj še razmeroma malo znanega. Njegovi raziskovalni dosežki so izjemni: objavil je več kot 100 znanstvenih člankov v uglednih mednarodnih revijah, ki so bili citirani več kot 2500-krat. Bil je tudi nosilec številnih nacionalnih in mednarodnih projektov, med njimi izstopa vodenje dveh projektov ameriškega Nacionalnega inštituta za zdravje. Prav tako redno gostuje na univerzah po Evropi, ZDA in Japonski.
Mnogi znanstveniki oziroma raziskovalci pogosto naletijo na težavo, da jih vsakdanji ljudje ne razumemo, ker ne vemo, s čim se ukvarjajo, kaj raziskujejo in zakaj. Majdič je našel rešitev v pisanju poljudnoznanstvenih člankov in rednem sodelovanju v radijskih ter televizijskih oddajah o znanosti. Več kot 90 člankov je skozi leta objavil v Sobotni prilogi časopisa Delo in v drugih slovenskih revijah ter časopisih.
Vendar pa tako kot se ni zadovoljil le s profesuro, se tudi ni ustavil pri pisanju člankov. Lotil se je mladinske poljudnoznanstvene, a vendarle leposlovne knjige z naslovom Skrivnost življenja, v kateri obravnava vprašanje, kako nastane novo življenje. Njegova druga knjiga je izšla leta 2006 pri založbi Ciceron in nosi naslov Gabrijelov pasijon. Tretja knjiga nosi naslov Beli Saracen, leta 2021 pa je pri založbi Springer Nature izšla njegova četrta knjiga Soul Mate Biology, ki je konec leta 2024 izšla tudi v slovenskem prevodu z naslovom Biologija ljubezni.
Rektor Univerze v Ljubljani
Več kot očitno je, da je Gregor Majdič človek izzivov, ki si vedno prizadeva za iskanje novega, naj bo to pisanje romanov, potovanje ali – kot večkrat rad poudari sam – ustvarjanje kulinaričnih užitkov. Leta 2021 je prvič kandidiral za rektorja najstarejše in največje slovenske univerze, Univerze v Ljubljani. Skupaj s še dvema kandidatoma je izzval takratnega rektorja in zdajšnjega ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igorja Papiča ter v drugem krogu zmagal s 54,9 odstotka glasov.
Ko ga vprašamo, zakaj se je odločil za kandidaturo, pove, da predvsem zato, ker si je kot dolgoletni profesor zaželel določenih sprememb. Ker verjame, da svojih rektorskih ambicij še ni izčrpal, se je za kandidaturo odločil znova. Ob tem velja poudariti, da je v 105-letni zgodovini univerze ponovitev mandata uspela le enemu rektorju – Jožetu Mencingerju, 40. rektorju Univerze v Ljubljani.
A Gregor Majdič se je minuli teden znova zapisal v zgodovino, saj je osvojil novi rektorski mandat, ki bo trajal do leta 2029. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da Gregorju Majdiču izzivov ne bo zmanjkalo in da bo s svojo vsestranskostjo ter predanostjo znanosti in družbi še naprej pomembno prispeval k razvoju slovenskega znanstvenega in akademskega prostora.
