Na Univerzi v Ljubljani so danes izbirali rektorja ali rektorico, ki bo našo največjo in najstarejšo izobraževalno-raziskovalno ustanovo vodil_a prihodnja štiri leta. Za rektorsko mesto sta se potegovali dve kandidatki in kandidat. V drugi krog pa sta se prebila dosedanji rektor in vnovični kandidat dr. Gregor Majdič ter kandidatka dr. Irena Mlinarič-Raščan. Glasovanje je potekalo preko spletne platforme Simply Voting, danes med 8. in 16. uro, na vseh 26 članicah Univerze in rektoratu hkrati.
Največ glasov za Majdiča
Največ glasov je prejel dr. Gregor Majdič, torej 46,91 odstotkov veljavnih glasov. Njegova protikandidatka dr. Irena Mlinarič-Raščan pa je prejela 32,54 odstotkov veljavnih glasov. Ker nihče od kandidatov ni prejel več kot 50 % veljavnih uteženih glasov, bo 16. aprila 2025 potekal drugi krog volitev.
Dr. Gregor Majdič se je v izjavi za javnost zahvalil vsem sodelavkam in sodelavcem ter študentkam in študentom, ki so mu danes in v preteklih štirih letih izkazovali podporo. "Izjemno sem vesel njihove široke podpore, s katero se z optimizmom podajam v drugi krog volitev, za dosego še enega mandata na čelu največje, najstarejše in najboljše univerze – Univerze v Ljubljani," je povedal in dodal: "Zelo resno jemljem tudi vse predloge, kritike in komentarje, izražene med kampanjo. Če mi bodo volilke in volilci v drugem krogu zaupali še en mandat, bom v mesecih pred začetkom novega mandata o vseh predlogih in kritikah opravil temeljit razmislek o tem, katere je možno nasloviti in jih uporabiti za napredek naše univerze. Ob tej priložnosti se zahvaljujem tudi obema protikandidatkama za korektno soočenje pogledov in vizij v naših predstavitvah."
Meni, da, v kolikor osvoji še en mandat, ta ne bo nič enostavnejši, saj univerzo čakajo veliki izzivi. "Vsem članom naše akademske skupnosti in tudi širše pa obljubljam, da se bom še naprej z vsem svojim znanjem, izkušnjami in energijo trudil za napredek Univerze v Ljubljani, za to, da bo univerza postala še boljša, predvsem pa zato, da bo ostala varna, vključujoča in prepoznavna ustanova, ki našim študentkam in študentom zagotavlja vrhunsko znanje v varnem in prijetnem okolju ter skrbi za razvoj in dobro počutje vseh sodelavk in sodelavcev in jim omogoča odlične delovne pogoje ter veliko možnosti za karierni napredek. Hkrati bomo s sodelavci še naprej aktivno deloval v smeri družbeno aktivne univerze, ki se bo odzivala na dogajanja v družbi, jih usmerjala in vodila," je zaključil.
Dr. Irena Mlinarič Raščan se je prav tako v izjavi zahvalila vsem, ki so svoj glas zaupali njenemu programu in viziji, ki ga je soustvarila z dekani, študenti in sodelavci z različnih članic Univerz. "Posebna zahvala gre moji ekipi mladih sodelavk in sodelavcev, ki že danes s svojo energijo, znanjem in zanosom gradijo univerzo prihodnosti. Ponosna sem tudi na kandidate za prorektorje, ki so pogumno in javno podprli našo skupno vizijo za prihodnost UL," je povedala in dodala: "Ker nas čaka še drugi krog volitev, vas vabim, da tudi v nadaljevanju podprete naš program in vizijo, ki temeljita na povezovanju, odprtosti in akademski odličnosti. Samo skupaj lahko našo Univerzo naredimo še močnejšo, še bolj povezano in še bolj mednarodno prepoznavno."
Izpostavila je, da se bo, v kolikor osvoji mandat, zavzemala za etičnost, enake možnosti za vse, spoštljiv odnos med sodelavci in študenti ter krepitev njihove pripadnosti UL. "V prihodnjih letih bo ključno utrjevanje interdisciplinarnega in mednarodnega sodelovanja, krepitev odgovornosti do skupnosti ter spodbujanje prispevka univerze k trajnostnemu razvoju in napredku Slovenije," je dodala.
Odziv kandidatke dr. Metke Tekavčič
Dr. Metka Tekavčič je zbrala 20,55 odstotkov veljavnih glasov in se zatorej ni uvrstila v naslednji krog volitev. "Zahvaljujem se vsem, ki so se udeležili volitev in posebej tistim, ki so podprli mojo zavezo za vodenje in delovanje univerze. Na Univerzi v Ljubljani delujem svoje celotno karierno obdobje in ji dolgujem, da sem lahko napredovala v domačem in mednarodnem strokovnem in akademskem okolju. Tako, kot sem delovala do sedaj, bom delovala tudi vnaprej," je po objavi rezultatov dejala dr. Metka Tekavčič in dodala "Dosledno bom zagovarjala, da mora imeti naša univerza neizogibno vlogo pri iskanju izzivov sodobnega časa, da se mora z državo dogovoriti za ustrezna sredstva za normalno delovanje in razvoj vseh strok, navznoter pa mora biti delitev sredstev pravična – takšna, da omogoča enakopraven razvoj področij delovanja in članic univerze kot njenih sestavnih delov. Univerza je lahko uspešna le, če smo vzajemno spoštljivi in strpni v spoštovanju raznolikosti. Osebno si želim, da bi v univerzitetnem okolju družboslovje dobilo mesto, ki ga žal nima."
Kdo ima volilno pravico
Volilno pravico za volitve rektorja imajo tri skupine volilcev, in sicer: visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski ter raziskovalni sodelavci, ki so zaposleni na univerzi vsaj za polovični delovni čas, razen učiteljev kliničnih predmetov, ki morajo biti zaposleni vsaj v obsegu 25 odstotkov polnega delovnega časa; študentje ter strokovno-administrativni in tehnični delavci. Skupine volilcev pa imajo različne uteži pri seštevanju glasov.
Glasovi visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev ter visokošolskih in raziskovalnih delavcev, teh je na UL približno 4000, imajo 60 odstotno težo na rezultat volitev; strokovno-administrativni in tehnični delavci, teh je okoli 2000, pa odločajo o 20 odstotkih končnega rezultata. Študenti UL, teh je okoli 36.420, ki imajo volilno pravico šele od leta 2017, prav tako pa odločajo o 20 odstotkih končnega rezultata.
