Omenjeni čas za izdajo dovoljenje vključuje čas, ki ga porabi investitor oz. projektant, da vlogo ustrezno dopolni, čas za seznanitev stranskih udeležencev in čas za morebitne pritožbe do pravnomočnosti, je v objavi ta teden poudarilo ministrstvo.

Dovoljenje je lahko izdano tudi v petih dneh, kot je bilo to v primeru nadomestitvenega objekta za obnovo po poplavah, je dodalo.

Ko se v javnosti pojavi očitek, da je nekdo gradbeno dovoljenje pridobival več let, običajno ni omenjeno, da je bila ta oseba npr. lastnik kmetijskega, nezazidljivega zemljišča in je samo postopek spreminjanja namembnosti zemljišča skozi postopek spremembe občinskega prostorskega akta trajal več let.

Čas za izdajo dovoljenj za industrijske objekte je v Sloveniji krajši kot v povprečju v večini držav EU.

Čas za izdajo dovoljenj za industrijske objekte je po navedbah ministrstva v Sloveniji krajši kot v povprečju v večni držav EU - medtem ko je v teh od pet do šest let, je v Sloveniji od leta in pol do dveh let. Gre za dolgotrajnejši postopek, saj je vanj običajno vključenih veliko stranskih udeležencev, morebitna presoja vplivov na okolje in druga varstvena območja ter možnost tehtanja o prevladi javne koristi.

Kot primer dobre prakse navajajo izdajo gradbenega dovoljenja za prenovo nekdanjega kinocentra Kolosej v Ljubljani, za katero je investitor oddal popolno vlogo, gradbeno dovoljenje pa so lahko izdali v 30 dneh.

Primerna izbira projektanta pohitri projekt

Gradbena dovoljenja v Sloveniji izdajajo upravne enote in v določenih primerih ministrstvo za naravne vire in prostor. Slednje je pristojno za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja za objekte z vplivi na okolje in za objekte splošnega družbenega pomena (za športne in kulturne prireditve, bolnišnice) ter za večje kompleksne stanovanjske soseske, protokolarne objekte, objekte posebnega pomena za varnost države, industrijske stavbe in gradbene komplekse, objekte prometne infrastrukture, cevovode in energetske vode, vodne objekte (velike pregrade, večji jezovi), odlagališča radioaktivnih odpadkov ter jedrske in sevalne objekte.

Povprečni čas reševanja zadev na ministrstvu je lani za gradbena dovoljenja znašal 153 dni, za integralna gradbena dovoljenja, ki vključujejo postopek presoje vplivov na okolje, 221 dni ter za uporabna dovoljenja na državni ravni, kar zajema tehnični pregled, dopolnitev zahtev tehničnega pregleda in izdajo uporabnega dovoljenja, 53 dni.

Ministrstvo v želji po pospešitvi postopkov investitorjem svetuje, da izberejo projektanta, ki bo ob načrtovanju znal projekt uskladiti z zahtevami prostorskega akta. Pomembno je, da pred začetkom projektiranja od pristojnih mnenjedajalcev pridobi vse potrebne informacije glede lokacij priključkov in morebitnih omejitev v prostoru. Investitorji morajo pred gradnjo izbrati tudi ustreznega nadzornika, poudarja.

Po zakonu je rok dva meseca

Po gradbenem zakonu je sicer rok za izdajo odločbe o zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja dva meseca, vendar ta rok začne teči od dne, ko investitor predloži popolno zahtevo.

Če mora upravni organ pridobiti mnenje od mnenjedajalca, ker ga ta ni izdal v roku, ali ga nadomestiti, ali pa je potrebno usklajevanje z mnenjedajalci, ker ti niso izdali ustreznih mnenj, je rok za izdajo odločbe tri mesece od vložitve popolne zahteve. Investitor ima v skladu z zakonom o upravnem postopku, če mu upravna enota ne izda odločbe v predpisanem roku, pravico do pritožbe, kot da bi bil njen zahtevek zavrnjen.

Investitor lahko ta rok skrajša, če poleg popolne vloge priloži tudi pisne izjave stranskih udeležencev, da se strinjajo z nameravano gradnjo, in se sklicujejo na dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je bila priložena zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja. Rok za izdajo dovoljenja je v tem primeru 30 dni od podane zahteve.

Poseben rok je za postopke integralnega gradbenega dovoljenja, in sicer rok pet mesecev od vložitve popolne zahteve, pri čemer rok ne teče v času pridobivanja mnenj, javne objave in pridobivanja mnenja v postopku ugotavljanja čezmejnih vplivov.

Od marca lani na upravnih enotah država uvaja sistem eGraditev, digitalni postopek izdaje gradbenega dovoljenja, prijave začetka gradnje in uporabnega dovoljenja. Doslej so sistem uvedli na 26 upravnih enotah, na vseh 58 upravnih enotah naj bi ga do začetka leta 2026.

Prenova gradbene zakonodaje

V pripravi je novelacija gradbenega zakona in zakona o urejanju prostora. Med drugim bo predlagano, da se bo mnenjedajalce zavezalo k večji transparentnosti in enotnemu roku 30 dni za izdajo mnenja o skladnosti projektne dokumentacije z njegovimi predpisi. Odpravili naj bi tudi nekatere anomalije glede dokazovanja pravice graditi, črtali obveznost prijave začetka gradnje za enostavne stavbe, zapisali bolj pregledne pogoje glede ugotavljanja skladnosti gradnje z gradbenim dovoljenjem z manjšimi dopustnimi odstopanji ter omogočili hitrejše ukrepanje gradbene inšpekcije.

Osnutka sprememb sta bila lani v javni obravnavi, v kateri je prispelo skoraj 700 komentarjev, ki so jih strokovne službe preučile in uskladile, osnutka zakonov pa sta trenutno v ponovljeni javni in medresorski obravnavi.

Priporočamo