V četrtek bo minilo mesec dni, odkar se je vladna skupina nazadnje sestala s sindikalnimi pogajalci, da bi se dogovorili o bodočem plačnem sistemu in o odpravi plačnih nesorazmerij. Ministrstvo za javno upravo, ki ga začasno vodi finančni minister Klemen Boštjančič, se je po oktobrskem sestanku zavilo v molk: datuma nadaljevanja pogajanj (še) ni sporočilo.
»Na ministrstvo smo že poslali vprašanja, kaj se dogaja in kdaj se zopet dobimo. Odgovorov nismo prejeli,« nam je povedal Jakob Počivavšek, vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja. Sindikalist je v teh dneh redkobeseden. »Načrtujemo določene zadeve, vendar o njih še ne bi govoril,« pravi.
Z zavlačevanjem prepadu naproti
Tudi Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja, ne pozna odgovora na vprašanje, kdaj se bo nadaljeval proces reforme plačnega sistema in odprave plačnih nesorazmerij. »Ne vem, ali je vladi jasno, da ta prazni tek traja po njeni krivdi že več kot dva meseca, zakon pa naj bi začel veljati 1. januarja 2024. Očitno tečemo prepadu naproti in se bodo pogajanja spremenila v histerijo. Vlada bo tik pred zdajci terjala odgovore še v istem dnevu, nakar bo odgovornost za spodletela pogajanja skušala prevaliti na nas.«
Vlada Roberta Goloba je septembra, po tritedenski prekinitvi pogajanj, predstavila predlog odprave plačnih nesorazmerij in prevedbe delovnih mest na novo plačno lestvico. Tedanja ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je celoten strošek prenove plačnega sistema z odpravo nesorazmerij ocenila na približno milijardo evrov.
Sindikalistom je bila nesprejemljiva zamisel vlade, da bi se vrednosti plačnih razredov uskladile z inflacijo šele s 1. januarjem 2028. Zavračali so tudi razvrednotenje strokovnih nazivov v šolstvu, kulturi in sociali. Vladni predlog naj poleg tega ne bi odpravljal plačnih nesorazmerij, temveč naj bi jih prenašal v nov plačni sistem, so opozarjali na sestanku tri dni po odstopu ministrice.
Neusklajevanje plač v parlament skozi stranska vrata
Vladno pogajalsko skupino je tedaj vodila državna sekretarka Mojca Ramšak Pešec. Sindikati so na sestanku zahtevali, da vlada umakne 65. člen predloga zakona o izvrševanju proračuna, po katerem se plače v javnem sektorju v prihodnjem letu ne bi usklajevale z inflacijo. Sekretarka je po sestanku napovedala, da bodo s sindikalnim predlogom, skupaj z zahtevo po črtanju spornega člena iz zakona o izvrševanju proračuna, seznanili vlado.
»S spornim določilom zakona o izvrševanju proračuna je vlada neposredno, z zakonsko močjo večine v parlamentu, posegla v odprta pogajanja,« opozarja Štrukelj. »To je nesprejemljiva gesta. Poslankam in poslancem smo zato že pisali, naj z amandmajem umaknejo določilo iz zakona. Njihovega odziva nismo prejeli.«
Vlada je oktobra lani s sindikati sklenila dogovor o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023. V skladu z dogovorom bi moral novi zakon o skupnih temeljih reforme plačnega sistema v javnem sektorju stopiti v veljavo najkasneje 1. januarja 2024. Ta rok je najti tudi v sporazumih o zamrznitvi stavke s Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) in sindikatom zdravnikov in zobozdravnikov Fides. Če ga vlada zamudi, imata sindikata pravico sprožiti ločena pogajanja o uvrstitvi delovnih mest na plačno lestvico, kar bi utegnilo podreti koncept enotnega plačnega sistema.
Odstop od reforme ni verjeten
»Nerazrešena reforma sistema plač lahko privede do neobvladljive situacije, v kateri bodo sindikati drug čez drugega vlagali svoje zahteve,« opozarja Štrukelj. »Vprašanje, kaj bo po 1. januarju, se postavlja vsem sindikatom,« se strinja Počivavšek. »Dejstvo je, da vlada krši vse dogovorjene roke in ne kaže zanimanja za to, da bi izpolnila, kar je zagotavljala še pred pol leta.«
Počivavšek kljub temu dvomi o scenariju, po katerem bi vlada odstopila od napovedane reforme sistema plač. »Podpisala je sporazum, podala je jasne zaveze, med drugim tisto, da v bodoče nobena plača ne bo več pod minimalno. Plačno reformo je vnesla tudi v načrt za okrevanje in odpornost. Dogovor bo morala doseči. In to kmalu,« pravi sindikalist.
Na ministrstvu za javno upravo opozarjajo, da je na zadnji seji 9. oktobra vladna stran predlagala nadaljevanje pogajanj. Vendar sta sindikalni pogajalski skupini tedaj izrecno poudarili, da se ne bodo udeleževali pogajanj, niti ne bodo dajali odzivov ali protipredlogov, dokler vlada ne zagotovi črtanja za njih nesprejemljivega člena zakona o izvrševanju proračuna.
