Neformalni svetovalec predsednika vlade Miloš Njegoslav Milović, ki je bil pravnomočno obsojen zaradi vpletenosti v fiktivni posel, je prejel poziv na prestajanje eno leto in pol dolge zaporne kazni.
Nekdanji policijski specialec, zdaj pa podjetnik in svetovalec Miloš Njegoslav Milović je prejel poziv na prestajanje zaporne kazni. Da so poziv izdali, so nam potrdili na ljubljanskem okrožnem sodišču. Milović je bil spomladi pravnomočno obsojen na leto in pol zapora ter denarno kazen 15.000 evrov zaradi pomoči pri zlorabi položaja, ki se je nanašala na 390.000 evrov težak fiktivni posel SŽ – Železničarskega gradbenega podjetja.
Da mu vendarle ne bi bilo treba v zapor, je Milović zaprosil za odlog prestajanja zaporne kazni in za alternativno prestajanje kazenske sankcije. »Obsojeni je vložil vlogo za odlog izvrševanja kazni zapora, o kateri je že bilo odločeno, odločitev pa še ni vročena. O prošnji za alternativno prestajanje kazni še ni bilo odločeno,« so nam pojasnili na ljubljanskem okrožnem sodišču. Glede na višino Milovićeve kazni lahko sodišče odobri alternativno sankcijo v obliki dela v splošno korist ali zapora ob koncu tedna.
Od Milovićevega odvetnika Miha Šošića včeraj do zaključka redakcije nismo prejeli pojasnil, je pa že po pravnomočnosti obsodilne sodbe napovedal, da bo na vrhovnem sodišču vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Ta sama po sebi ne zadrži nastopa kazni, se pa lahko sodišče odloči, da jo odloži do končne odločitve.
Danes smo prejeli tudi odgovor odvetnika Miha Šošića, ki nam je potrdil, da je že vložil zahtevo za varstvo zakonitosti in da do pravnomočne odločitve o predlogu za alternativo sankcijo Miloviću še ne bo treba začeti prestajati kazni: »Obveščam vas, da je sodišče odložilo prestajanje kazni do pravnomočne odločitve o predlogu za alternativni način izvršitve. Zahteva za varstvo zakonitosti zoper obsodilno sodbo je že vložena, saj je obramba prepričana, da je izpodbijana sodba obremenjena z resnimi vsebinskimi in postopkovnimi kršitvami ter kršitvami človekovih pravic,« nam je pojasnil Šošić.
Dva priznala, Milović ne
Tožilstvo je Miloviću očitalo, da je sodeloval pri fiktivnem poslu med SŽ – ŽGP in podjetjem NB Inženiring. Tedanji direktor NB Inženiringa Nihad Bešić naj bi v poslu iz leta 2008 na podlagi fiktivnega posla v žep pospravil 383.000 evrov, sedem tisočakov pa naj bi ostalo Miloviću. Da je šlo za fiktivni posel, sta na sojenju priznala Bešić in tedanji direktor SŽ – ŽGP Leon Kostiov, Milović pa se je izrekel za nedolžnega. Dvakrat je bil oproščen na prvi stopnji, po drugi pritožbi tožilstva pa je višje sodišče oprostilno sodbo spremenilo v obsodilno. Zato se je Milović lahko redno pritožil še na vrhovno sodišče, vendar s pritožbo ni bil uspešen; vrhovni sodniki bodo odločali tudi o morebitni zahtevi za varstvo zakonitosti.
Obtoženi Milović je v postopku trdil, da je žrtev zarote, sodelovanje v njej pa je očital tožilcu, svojemu nekdanjemu delodajalcu Aleksandru Čeferinu, odvetnikoma preostalih dveh obtoženih in še nekaterim drugim. Trdil je, da pri spornem poslu ni sodeloval, temveč je NB Inženiringu zgolj pomagal pridobiti identifikacijsko številko za DDV.
Svetovalec iz sence
Širši javnosti je Milović, ki je tudi dolgoletni prijatelj ljubljanskega župana Zorana Jankovića, postal znan kot neformalni svetovalec predsednika vlade Roberta Goloba. V preteklosti je kot svetovalec sodeloval že z »Golobovim« Gen-I, svetoval pa je tudi Elektru Ljubljana, ko ga je vodil Andrej Ribič, ki je bil lani na čelu Golobovega volilnega štaba.
Čeprav je Golob Milovićevo svetovanje sprva tajil, je kasneje priznal, da se je z Milovićem posvetoval glede organizacije svojega varovanja. Milović je bil namreč v preteklosti varnostnik predsednika vlade Janeza Drnovška. Golob je po Milovićevem nasvetu skrb za svojo varnost prenesel s policijskega centra za varovanje in zaščito neposredno na generalni sekretariat vlade, za vodjo skupine varnostnikov pa je postavil Roberta Kešperta – prav tako nekdanjega policijskega specialca in Milovićevega dobrega znanca.
Milović ni imel z vlado in kabinetom predsednika vlade v času svetovanja sklenjene nikakršne pogodbe, kljub temu pa je bil prisoten celo na sestanku z vrhom policije, na katerem so se pogovarjali o organizaciji varovanja predsednika vlade. Prav tako je obiskal nekatera ministrstva in jim svetoval glede varnosti, brez kakršnega koli uradnega pooblastila ali druge formalne podlage.
Pri komisiji za preprečevanje korupcije so tedaj opozorili, da tovrstno neformalno opravljanje storitev predstavlja realno tveganje, da bi bili vpleteni deležni drugih vrst protiuslug. Opozorili so še, da tovrstni neformalni svetovalci ne nosijo nobene odgovornosti glede prejetih informacij in jih lahko zlorabijo ali predajo naprej, kar pomeni še dodatno tveganje.
