Poslanci so po velikonočnih praznikih danes znova sedli v klopi državnega zbora. Na redni seji so bila opoldne najprej na vrsti poslanska vprašanja premierju. Nepovezanega poslanca, sicer pa predsednika stranke Demokrati, Anžeta Logarja, je zanimalo, kako potekajo reforme, ki jih je državljanom obljubila aktualna vlada. Roberta Goloba je spomnil, kako klavrno se je predlani končalo tako imenovano reformno leto, ko je med drugim zmanjkalo politične volje za davčno reformo. Spomnil je tudi na neizpolnjene obljube iz koalicijskega sporazuma, med njimi centralizirano naročanje zdravstvenega materiala, poenostavitev, profesionalizacijo nadzorne vloge svetov zavodov in depolitizacijo zdravstvenega sistema. »Smo v zadnjem letu mandata, v obdobju, ko vlada nima več reformnega potenciala, predvsem pa zmanjkuje časa za usklajevanje. Leto 2023 ni bilo reformno leto, bilo je nasprotje tega. Na podlagi česa ste prepričani, da bo letos drugače?« je Logar izzval premierja.
Golob je odvrnil, da bo aktualna vlada v enem mandatu izpeljala več reform, kot jih je pred tem uspelo vladam v dvajsetih letih. »Reforme, ki smo se jim zavezali leta 2023 in smo jih aktivno pripravljali in usklajevali skozi socialni dialog, so danes že sprejete ali pa tik pred potrditvijo v državnem zboru,« je dejal. In nadaljeval, da bodo lahko vsi, ki imajo zdravstvo ves čas »v mislih in na jeziku«, jutri na ponovnem glasovanju podprli zakon o zdravstveni dejavnosti. Plačna reforma je že izpeljana, uzakonjena in v izvajanju, potiho se že dve leti izvaja tudi reforma šolstva, povečujejo se sredstva za znanost, s socialnimi partnerji smo uskladili osnutek pokojninske reforme, smo tudi tik pred tem, da steče največji investicijski cikel za gradnjo javnih stanovanj, je še naštel nekdanjemu poslancu SDS.
Reforme so, reform ni
Logar je v repliki Golobu navrgel, češ da so reforme, ki jih omenja, v najboljšem primeru na polovici poti, konkretno glede plačnega sistema pa je vladi očital, da z reformo ne vzpostavlja sistema variabilnosti in da ne uvaja dovolj spodbud za deficitirane poklice. Glede zakona o zdravstveni dejavnosti pa je izpostavil nasprotovanje stroke ter pri tem brez imena in priimka citiral enega zaposlenih v ljubljanskem kliničnem centru, ki glede zakona o zdravstveni dejavnosti menda pravi, da gre za nepremišljen ukrep, ki naj bi razbil zdravstvene ekipe. »Očitno želite še naprej privatizirati zdravstveni sistem in očitno želite, da zdravniki, ki so zaposleni v javnih bolnišnicah, še naprej usmerjajo bolnike v svoje popoldanske ordinacije. Verjetno vas moti to, da bo tudi na področju koncesij prvič po 30 letih zavladal red in da bomo vedeli, kdo in zakaj jih podeljuje ter kakšne so dolžnosti koncesionarjev. Verjamem, da poleg vas to moti še marsikoga,« mu je odgovoril Golob.
V kakšni meri pa so res realizirane reforme? Medtem ko Logarjevo izrazito podcenjevanje dosežkov vlade ne pije vode, ne drži niti Golobov izrazito optimističen zagovor. Delno posodabljanje temeljne zakonodaje, kakršno se obeta z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, namreč sproža vrsto pomislekov. Odpirajo se tudi nove dileme, na primer o financiranju sprememb v mreži bolnišnic, zdravstvenih domov in koncesionarjev. Vlada Roberta Goloba je tudi požrla obljubo, da bo do konca prejšnjega leta uvedla bolj solidaren sistem zdravstvenega zavarovanja. Namesto pravičnejše rešitve se je obvezni zdravstveni prispevek z marcem podražil v skladu z rastjo plač. Zastala je tudi davčna reforma, kot je bila zamišljena sprva, pri čemer gre pri tem, kar je zaenkrat na mizi, bolj za kozmetične spremembe. Prav tako bi le najbolj optimistični premike v šolstvu označili za reformo.
Golob: Pri medvrstniškem nasilju pomembna preventiva
Franca Breznika iz SDS je medtem zanimalo, kako namerava vlada izboljšati črpanje evropskih sredstev, saj da v programskem obdobju 2021-2027 ni uspešna. Slovenija ima v tem mandatu vlade na razpolago največ sredstev, pa tudi največ obveznosti, saj se je zaključevalo eno programsko obdobje, nato pa se je začelo novo, je odgovoril Golob: »Vmes smo imeli še poplave in smo dobili sredstva iz solidarnostnega sklada, tukaj so še sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost. Vse to se izvaja v resnici bistveno bolj učinkovito, kot se želi prikazati.«
Na vprašanje poslanke NSi Ive Dimic v zvezi z medvrstniškim nasiljem, ki je premierja vprašala, zakaj še ni učinkovitih ukrepov, ki bi otrokom omogočili varen šolski prostor, pa je premier dejal, da je treba na tem področju nujno delovati kontinuirano. Izpostavil je predlog novele zakona o osnovni šoli, ki je v medresorskem usklajevanju. Hkrati je poudaril tudi pomen preventive in poslanki pojasnil, da je ministrstvo za vzgojo in izobraževanje že okrepilo šolski nadzor. Od ministrstva za pravosodje pa ob tem pričakuje, da pri zakonu o mladoletnih prestopnikih pripravi ukrepe, s katerimi bo možno multidisciplinarno take prestopnike učinkovito prevzgojiti.
