Tudi poskus, da bi bodoče specialiste v družinsko medicino pritegnili z večjo svobodo pri zaposlovanju, se ni obnesel. Ob 70 mestih, ki so bila na spomladanskem razpisu za specializacije namenjena temu delu zdravstva, je bilo prijav za zdaj 22, je razvidno iz podatkov Zdravniške zbornice Slovenije. V primeru pediatrije je za 23 mest prispelo dvanajst prijav, urgentno medicino pa si je ob 30 mestih izbralo komaj pet diplomantov medicinskih fakultet. V urgentnih centrih in tistih ambulantah osnovnega zdravstva, kjer imajo že sicer težave pri iskanju dodatnih zdravnikov, ni pričakovati skorajšnjega olajšanja.
Še vedno brez učinkovite formule
Več prijav kot prostih mest je pri specializacijah, ki obetajo obilo priložnosti za dodatno delo ali za zaposlovanje zunaj javnih zdravstvenih zavodov. Tudi tokrat to velja za dermatovenerologijo, kjer je za dve mesti prispelo šest prijav. Spomnimo, da v tem delu medicine cvetijo tudi samoplačniške storitve. V javnem sistemu so po drugi strani dermatološki pregledi izrazito težko dostopni; gre za eno od področij z najdaljšimi čakalnimi dobami v državi. Kadar je interesa tudi po obdobju, ko so še mogoči prenosi prijav, več od prostih mest, razpisu specializacij sledijo še postopki izbiranja med kandidati.
Tudi pri specializacijah iz družinske medicine je bila že v preteklosti večja gneča pri tistem delu razpisa, kjer zdravnik ni vezan na posameznega delodajalca. Kljub temu se povečevanje »nacionalno« razpisanih mest, kjer imajo zdravniki pri kasnejšem zaposlovanju bolj proste roke, letos ni izkazalo za učinkovito formulo. Ob 51 mestih nacionalnega dela razpisa, ki so bila namenjena družinski medicini, je kandidatov po včerajšnjih podatkih štirinajst. Torej prav toliko kot na lanskem spomladanskem razpisu, ko je bilo »nacionalnih« mest trinajst. Številke sicer niso dokončne, saj lahko diplomanti medicinskih fakultet svoje prijave v teh dneh prenesejo k drugim specializacijam. Podatki lanskega in letošnjega razpisa sicer niso povsem primerljivi, saj so lahko lani kandidati svojo prijavo oddali do kasnejšega datuma. Vlog je bilo zato več.
Na pojasnila ministrstva za zdravje, kako bodo ukrepali ob nizkem številu prijav za družinsko medicino, pediatrijo in urgentno medicino, še čakamo. V odzivu na javno pismo družinskih zdravnikov, ki izpostavljajo svoje velike obremenitve, so včeraj poudarili, da je zdravnikov občutno več kot pred leti. Število zdravnikov splošne in družinske medicine je v desetih letih naraslo za 32 odstotkov, so pojasnili: »V letu 2013 je bilo v Sloveniji zaposlenih 1025 zdravnikov splošne in družinske medicine, v letu 2022 pa 1349.« Spomnili so tudi na interventni dodatek za izbiro specializacijo iz družinske medicine, ki znaša tisoč evrov bruto na mesec.
Večje obremenitve,
manjše zanimanje
Obremenitve družinskih zdravnikov bo treba zmanjšati, meni predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović: »Administrativna opravila se še vedno nalagajo.« Precej mest je nezasedenih tudi pri interni medicini, intenzivni medicini, revmatologiji, hematologiji in infektologiji, je naštela. »Mesta za delovno intenzivne specializacije, ki terjajo velik angažma, ostajajo prazna. To so hkrati tiste specializacije, kjer so mladi specialisti vezani na državne ustanove,« opaža. Razlika med pogoji dela v državnih inštitucijah in pri zasebnikih je velika, ugotavlja predsednica zbornice; šteje tudi to, v kolikšni meri lahko zdravnik vpliva na razporejanje svojega delovnega časa.
»Ponovno smo razočarani,« se je na prve rezultate razpisa odzvala Tatjana Jevševar, vršilka dolžnosti direktorice Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije. Po njeni oceni bi bilo smiselno, da regulator, torej ministrstvo za zdravje, pred jesenskim razpisom za specializacije pretehta možnosti novih pristopov. Na nekaterih področjih je pomanjkanje zdravnikov tolikšno, da bodo preobremenitve še nekaj časa neizogibne, je opozorila sogovornica. Ukrepi, ki so že namenjeni razbremenjevanju zdravnikov, pa se bodo po drugi strani v polni meri poznali na daljši rok. »Direktorji zdravstvenih zavodov opažajo tudi, da mlajše generacije zaposlenih bolj kot prejšnje cenijo prosti čas,« je na še enega od razlogov, zakaj nekatere specializacije pritegnejo manj kot druge, spomnila Tatjana Jevševar.
