Toda sojenje je bilo preklicano: z urada okrajnega sodišča so nam sporočili, da zaradi opravičila Fišerjevega zagovornika in nevročenega vabila ter obtožnega predloga Zalarju. Določen je tudi že datum novega naroka, 6. november.
Akt KPK o koruptnosti odpravljen
Generalni državni tožilec Fišer je februarja 2012, tik pred iztekom mandata Pahorjeve vlade, predlagal, naj vlada Boštjana Škrleca imenuje za generalnega direktorja vrhovnega tožilstva. Vlada je predlog potrdila na svoji zadnji seji. Imenovanje je bilo pod drobnogledom različnih komisij in inšpektoratov, a največ prahu je dvignila ugotovitev protikorupcijske komisije leta 2015, da sta Zalar in Fišer delovala koruptno in z imenovanjem Škrlecu omogočila pridobitev nepremoženjske koristi. Odločbo KPK sta izpodbijala na upravnem sodišču; dokazovala sta, da jima je KPK kršila ustavne procesne pravice, ker jima ni omogočila, da bi v postopku sodelovala in se branila. Prejela sta zgolj osnutek akta KPK in poziv, naj odgovorita v sedmih dneh. Nista pa imela možnosti, da se izrečeta o določenih novih ugotovitvah KPK, ki so se pojavile v končnem poročilu, niso pa bile zajete v osnutku. Zadeva je šla vse do vrhovnega sodišča, ki je novembra lani presodilo, da KPK med tem, ko obravnavani osebi pošlje osnutek svojih ugotovitev in zahteva odgovor, ter objavo ugotovitev na spletu, dokumenta ne sme dopolnjevati z novimi ugotovitvami, ne da bi osebi, ki jo obravnava, hkrati dala tudi vnovično možnost, da se do teh novih ugotovitev opredeli. KPK je tako v njunem primeru kršila ustavno pravico do enakega varstva pravic ter do osebnega dostojanstva in varnosti. Zaradi tega je vrhovno sodišče akt KPK odpravilo.
Poslanska skupina SDS je že v začetku lanskega leta zaradi suma kaznivega dejanja Zalarja in Fišerja prijavila policiji in tožilstvu. Julija letos je tožilstvo potrdilo, da je novi generalni državni tožilec Drago Šketa uvedel nadzor nad delom tožilstva v primeru imenovanja Škrleca za generalnega direktorja. Tožilstvo pa je po neuradnih podatkih pretekli mesec (brez predhodno opravljene sodne preiskave) na sodišče vložilo obtožni predlog zoper Zalarja in Fišerja zaradi zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Gre za prvi odstavek tega člena, v katerem se preganjajo uradne osebe ali javni uslužbenci, ki zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobili kakšno nepremoženjsko korist ali da bi komu prizadejali škodo, izrabijo uradni položaj ali prestopijo meje uradnih pravic ali ne opravijo uradne dolžnosti. Zagrožena kazen za to kaznivo dejanje je do eno leto zapora.
