Eden atraktivnejših delov razstave Pravljična tehnika, ki odpira vrata v predmetni svet tehniške in znanstvene dediščine, povezane z otroško in mladinsko literaturo slovenskih avtorjev, bo za marsikoga najbrž rdeči fičko. Številne odrasle obiskovalce bo artefakt, ki začenja razstavo, nagovoril z nostalgijo, otroke in mlade pa s svojo zabavno pojavnostjo, kar bodo še podkrepile zgodbe starejših o tem, kako so se s takšnim avtom nekoč z družino, vso kamp opremo in brez klime vozili na morje. Pri čemer je razstavljeni fičko interaktivni del razstave, saj so obiskovalci vabljeni, da se vanj usedejo, si ogledajo njegovo notranjost in se v njem tudi fotografirajo.
Znameniti fičko, ki je nekoč pogosto vozil po ljubljanskih ulicah, pa je le eden od mnogih predmetov iz zbirk Tehniškega muzeja Slovenije (TMS), katerih izhodišče, kontekst ali pa domišljijsko kuliso za njihovo umestitev na pričujočo razstavo predstavljajo literarne zgodbe. Za rdečega fička je to knjiga Urše Lamut z naslovom Rdeči fičko premaga strah, za otroški avtomobil Krt, ki je ime dobil po vrhniškem partizanu Stanetu Dobovičniku - Krtu in so ga nekoč vrhniški osnovnošolci uporabljali na poligonu pri opravljanju kolesarskih izpitov, pa delo Krt Vinko najde knjigo. Medtem ko sta z znanima slovenskima literarnima junakoma povezani črno-bela Iskrina televizija kekec in zgibni avtobus krpan, ki je nekoč vozil v Polhov Gradec. Prav tja, kjer bodo 4. decembra v Muzeju pošte in telekomunikacij odprli še drugi del razstave tehniško-pravljične dežele, kjer bo v ospredju tematika pošiljanja sporočil in komuniciranje.
V pravljično deželo z balonom
»V razstavo je vključena starejša in novejša otroška ter mladinska literatura. Med knjigami so tiste, v katerih se tehniška dediščina sama ponuja, kot smo proces tudi obrnili in smo naše muzejske predmete poiskali v knjigah,« je pojasnila Irena Marušič, ki se z Ajdo Kozjek podpisuje pod razstavo Pravljična tehnika, ki je razdeljena na več tematskih sklopov – na cesti, na delovnem mestu, doma, na kmetiji in pogled v prihodnost. Na razstavo v TMS je vključenih 27 knjig, medtem ko jih bo v polhograjskem muzeju dvajset. Med njimi so tudi marsikatere klasike, nepozabni stripi Mikja Mustra, v Bistri pa prav tako znameniti Butalci in še mnoge druge zgodbe.
Med izbranimi literarnimi deli je muzejska svetnica Irena Marušič izpostavila delo Smiljana Rozmana z naslovom Čudežni pisalni strojček, ki je ena njenih ljubših zgodb, zanimiva pa je tudi zgodba predmeta, ki knjigo na razstavi spremlja. Gre za pisalni stroj Srečka Brodarja, raziskovalca arheološkega najdišča jame Potočka zijalka, kjer so med drugim odkrili najstarejšo evropsko koščeno šivanko. S šiviljskimi pripomočki in šivanjem pa sta povezani dve deli, Levstikovo Kdo je napravil Vidku srajčico in Suhodolčanov Krojaček Hlaček. Zato ne čudi, da sta razstavljeni tudi singerici, šivalni stroj za odrasle in njegova različica za otroke, obe stari sto let. Pri čemer v TMS hranijo okoli 150 primerkov šivalnih strojev različnih proizvajalcev. Prav tako so med razstavnimi predmeti tudi stari fotoaparati, radii in vile, cepci ter drugo kmečko orodje.
Na pot po razstavi Pravljična tehnika se otroci lahko odpravijo peš ali s Krpanovo kobilico, dežnikom po navdihu knjige Moj dežnik je lahko balon ali pa s čarovniško metlo.
