Nedavno izdano energetsko dovoljenje za drugi blok Jedrske elektrarne v Krškem (JEK 2) je nekoliko razburkalo sproščeno poletno družbenopolitično ozračje, saj nakazuje namero slovenskega energetskega sektorja po nadaljnji rabi jedrske energije.
»Če želimo uresničiti podnebne, okoljske in energetske cilje, so pred nami zahtevne odločitve, sploh če želimo ostati energetsko neodvisna država. Potrebe po energiji pa so in bodo čedalje večje – obnovljivi viri energije so premalo. Potrebujemo torej dodatne stabilne vire,« je ob izdaji energetskega dovoljenja državni družbi GEN energija dejal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, direktor omenjene družbe Martin Novšak pa je dodal: »Opravili smo vrsto študij, ki so pokazale, da je JEK 2 potreben, tehnološko izvedljiv in da na najboljši način odgovarja na energetsko trilemo – zanesljivost dobave, okoljska sprejemljivost in ekonomska konkurenčnost.«
Energetsko dovoljenje še ne pomeni, da smo se že odločili za gradnjo nove jedrske elektrarne, je hitel skeptike in nasprotnike miriti minister. »Gre za to, da se lahko pripravi vse potrebno glede umeščanja v prostor in drugo potrebno za investicijsko odločanje o drugem bloku,« je dejal. Kot je dodal, si želi glede tega širok družbeni konsenz, saj gre za izjemno pomembno, drago in dolgoročno naložbo.
Premog in nafto bo treba nadomestiti
Slovenija si je v resoluciji o dolgoročni podnebni strategiji do leta 2050 zadala cilj zmanjšati toplogredne izpuste glede na leto 1995 za 80 do 90 odstotkov, torej postati z vidika pridobivanja energije okoljsko nevtralna država.
Dejansko pri nas za ogrevanje, elektriko ter mobilnost trenutno le okrog 18 odstotkov energije pridobimo iz obnovljivih virov, kot so hidroelektrarne, in 11 odstotkov iz zemeljskega plina, kar ni ne slabo ne dobro, večja težava pa je, da 16 odstotkov dobimo iz premoga, 23 odstotkov iz jedrske elektrarne in preostalo tretjino iz naftnih derivatov. Ob tem moramo vedeti, da fosilna goriva v večini uvozimo.
Zaradi okoljskih ciljev bo tako premog in nafto treba kaj hitro nadomestiti, jedrska elektrarna v Krškem pa je prav tako že precej v letih – postavili smo jo leta 1983 – in jo bo leta 2043 verjetno treba izklopiti.
»Treba je izkoristiti tiste vire, ki so na določenem območju na voljo. Pri nas lahko postavimo še nekaj hidroelektrarn, nekaj sončnih in vetrnih elektrarn, lahko nekaj malega dobimo celo iz geotermalne energije, tudi iz biomase. Vsekakor pa vse skupaj daleč ne zadošča za pokrivanje naših sedanjih in prihodnjih potreb po električni energiji,« je prepričan dr.Marko Čepin z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko. Po njegovem mnenju bi nova jedrska elektrarna dolgoročno pomagala konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. »Treba je vedeti, da je električna energija v Sloveniji precej cenejša kot v Nemčiji, ki si jo velikokrat postavljamo za zgled,« dodaja.
V 30 letih do podnebne nevtralnosti
»Pred nami in celotno EU so res ambiciozni cilji razogljičenja, ki terjajo razmah novih tehnologij, tako v energetiki kot tudi širše – od gospodinjstev do industrije. Ni dovolj, da se vozimo z električnim avtom, ki ga polnimo s solarno energijo. Ta avto mora porabiti tudi precej manj energije na sto kilometrov, kot je porabi danes. Ali pa hladilna skrinja, na primer, ta mora porabiti pol manj energije kot zdaj,« razlaga klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj. Kot poudarja, je predpostavka »zadovoljevati vse večje potrebe po energiji« v osnovi zgrešena, saj morajo tehnologije prihodnosti energetske potrebe zmanjševati in ne povečevati.
»Druga plat pa je spreminjanje našega življenjskega sloga. Pa naj gre za naše potrošništvo, mobilnost ali stanovanjske razmere. Gre torej za drugačen razvoj družbe in tudi ekonomskih modelov. Recimo krožnega modela gospodarstva, kjer ima pomembno vlogo delitvena ekonomija. Zato na razogljičenje ne smemo gledati samo z vidika energetike, ampak mnogo širše. Če bomo vso debato zožili na 'za' ali 'proti' jedrski elektrarni, sploh ne bomo doumeli, kaj je zeleni prehod,« še meni sogovornica, ki je kot članica medvladnega odbora za podnebne spremembe pri Združenih narodih leta 2007 postala tudi soprejemnica Nobelove nagrade.
Sonce in veter sta premalo
Po mnenju inženirja Čepina zgolj s soncem in vetrom ne moremo zadovoljiti energetskih potreb v prihodnosti, ki z elektrifikacijo prometa vodi do večje porabe električne energije. »Poleg tega nadomestitev fosilnih goriv pri ogrevanju s toplotnimi črpalkami tudi vodi k povečanju porabe, ki je z racionalizacijo ne moremo dovolj kompenzirati,« razloži. Ob tem doda: »Dovolj velik vir, ki bi v Sloveniji nadomestil jedrsko elektrarno, je predvsem uvoz, saj povečane količine obnovljivih virov ne bodo zadoščale za stabilen in zanesljiv elektroenergetski sistem.«
Če kot glavni kriterij privzamemo okoljsko sprejemljivost in še posebej ničelne izpuste ogljikovega dioksida, se najboljši zdita vodna in jedrska energija. »Sončna in vetrna energija sta močno odvisni od vremena in bi potrebovali velike zalogovnike energije. Te hitremu razvoju v zadnjih letih navkljub v praksi nadomeščajo rezervne plinske elektrarne, ki pa seveda izpuščajo veliko ogljikovega dioksida. Zaradi nizkih gostot energije za normalno delovanje potrebujeta zelo veliko materiala (sončni paneli, vetrnice, stebri), ki ga je po uporabi večinoma treba odložiti med odpadke,« razlaga dr. Leon Cizelj, vodja odseka za reaktorsko tehniko na Institutu Jožefa Stefana. In nadaljuje: »Zelo visoka gostota energije v jedrskem gorivu – v Krškem je to 25 ton za 18 mesecev obratovanja – omogoča jedrski energiji tudi status domačega energetskega vira, saj omogoča zaloge goriva za več let.«
Jedrska energija najmanjše zlo?
V Greenpeaceu Slovenija so si skupaj z nekaterimi drugimi okoljevarstvenimi organizacijami in delu politične opozicije zelo prizadevali, da bi na junijski seji parlamentarnega odbora za infrastrukturo, okolje in prostor iz besedila dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050 umaknili določbo, ki bi omogočila izdajo energetskega dovoljenja za JEK 2. To jim je tudi uspelo, a je podobna dikcija nato prišla v resolucijo kot amandma pred glasovanjem v državnem zboru, kjer so ga poslanci skupaj z dokumentom potrdili.
»Ta odločitev se je sprejela brez javne razprave in v nasprotju z veljavnim nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom, ki govori le o celoviti preučitvi možnosti dolgoročne rabe jedrske energije (ekonomske in druge strokovne analize), na podlagi katerih bo mogoče najpozneje do leta 2027 sprejeti odločitev v zvezi z gradnjo nove jedrske elektrarne,« je zapisala Katja Huš iz Greenpeacea. V Alpe Adria Green menijo, da bi bilo brez široke javne razprave o uporabi te tehnologije zelo neodgovorno sprejemati odločitve, predvsem o lokaciji: »Če bi bil večji potres, jedrska elektrarna v Krškem gotovo ni varna, priznan francoski inštitut je tudi ugotovil, da zaradi tega gradnja novega bloka na tej lokaciji ni priporočljiva,« je dejal Vojko Bernard iz omenjene okoljevarstvene organizacije. Ob tem pa presenetljivo dodaja: »Če pa damo vse skupaj na tehtnico, da postavimo dodatne vetrne elektrarne, da skopljemo več jezov za hidroelektrarne na rekah in podobno, se ta po našem mnenju nagiba k nuklearki. Z drugimi posegi bomo naravo uničili bolj kot pa z novim jedrskim reaktorjem.«
Tehnološke in družbene spremembe
Idealne tehnološke rešitve zaenkrat še ni. »Jedrska energija ni zelena, je pa nizkoogljična. To ni eno in isto. Nobena energetska opcija ni idealna tako z okoljskega kot cenovnega vidika. Gradnja jedrskih elektrarn je noro draga in pušča problem odpadkov, zavzame pa malo prostora in je, če vsi varnostni sistemi delujejo, tudi razmeroma varna. Obnovljivi viri energije pa potrebujejo zelo veliko prostora in so nestalni, so pa manj nevarni, praviloma cenejši in omogočajo decentralizirano energetiko in večjo samostojnost posameznika,« še razloži Kajfež Bogatajeva, ki se zavzema za družbeni konsenz o tem, kako naprej.
»Ljudje se morajo izreči o energetski prihodnosti in o našem razvoju, ne le o drugem bloku. Izreči se je bolje ob javni razpravi kot na referendumu. Odločitev za drugi blok je odločitev, da skušamo živeti kot do zdaj, brez prebojev, brez novih modelov in novih usmeritev. Brez domišljije in brez razvoja. Ali si tega mladi res želijo? Nemčija, po kateri se tako radi zgledujemo, jedrsko opcijo opušča ravno zato, da bodo dosegli spremembe v celotni družbi, ne le v energetiki.
