Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) je bilo lani v Sloveniji 3358 ekoloških kmetij in še 366 tistih, ki so v preusmeritvi iz konvencionalnega v ekološko kmetovanje. Skupaj predstavljajo približno petodstotni delež vseh kmetijskih gospodarstev. Največ ekoloških kmetij je v savinjski, podravski in goriški regiji, najmanj pa v Zasavju, Pomurju in Posavju. Ekološke kmetije so lani obdelovale okrog 52.000 hektarjev ali enajst odstotkov vseh kmetijskih zemljišč, kar Slovenijo med državami članicami Evropske unije uvršča na deveto mesto, naš cilj, zapisan v nastajajočem strateškem načrtu razvoja kmetijstva do leta 2027, pa je takrat doseči osemnajstodstotni delež ekoloških površin.
Ekološko meso prodajajo
kot konvencionalno
To je po mnenju mnogih težko uresničljivo, saj se je rast ekološkega kmetijstva v zadnjih letih upočasnila, samo v letu 2020 pa je, kot izhaja iz akcijskega načrta razvoja ekološkega kmetijstva do leta 2027, kar 266 kmetij izstopilo iz ekološke kontrole. Med razlogi, zakaj so številni obupali nad ekološkim kmetovanjem, so med drugim težave s trženjem ekoloških proizvodov, preskromni prihodki in tudi znižanje subvencij za ekološko travinje, ki v slovenskem ekološkem kmetijstvu z naskokom prevladuje. Surs navaja, da so lani kar 81 odstotkov vseh ekoloških zemljišč v uporabi zajemali travniki in pašniki. V tem pogledu zasedamo tretje mesto v EU, po deležu njiv, namenjenih ekološkemu kmetovanju, pa je Slovenija na predzadnjem mestu.
Leta 2010 je bila v Sloveniji opravljena prva bolj poglobljena raziskava trga ekoloških živil, lani je kmetijsko ministrstvo naročilo novo. Pred dvanajstimi leti je tržni delež ekoloških živil v vsem živilskem sektorju znašal približno odstotek. Prevladovala so uvožena ekološka živila, saj je bil delež slovenskih le približno petnajst odstotkov. Najnovejša analiza trga z ekološkimi živili v Sloveniji, predstavljena na sejmu Agra v Gornji Radgoni, je pokazala, da del ekoloških kmetij svoje pridelke in izdelke proda kot konvencionalne. To velja zlasti za živinorejske kmetije, saj verige z ekološkim mesom še nimamo vzpostavljene. Ekološki kmetje tako pridelajo daleč največ ekološkega travinja, ki ga pojedo živali, na trgu pa je kljub temu še vedno težko dobiti ekološko meso in ekološke mesne izdelke.
Najuspešnejši izvozniki so vinarji
Pri prodaji ekoloških proizvodov na tuje trge močno izstopajo vinarji, medtem ko pri ekoloških kmetih prevladuje neposredna prodaja na kmetiji. V gostinstvu je delež ekoloških živil skoraj ničen, v javnih zavodih pa naj bi bil približno trinajstodstoten, od tega naj bi bilo okoli 43 odstotkov slovenskih ekoloških živil. Do te ocene so avtorji analize prišli na podlagi sklenjenih pogodb med javnimi zavodi in ponudniki ekoloških živil, za katere pa ni nujno, da so bile vse sploh uresničene.
Avtorji analize trga z ekološkimi živili v Sloveniji so oktobra in novembra lani popisali tudi cene ekoloških in konvencionalnih živil. Zajeli so sadje, zelenjavo, mlevske in pekovske izdelke, mleko in mlečne izdelke, olja, kis, jajca, med, pijače, meso in mesne izdelke ter ribe in školjke. V zadnjih letih je delež ekoloških živil v trgovskih centrih zrasel, ker jih kupci zahtevajo, toda konkretnih podatkov, koliko jih je v resnici, ni. Obstajajo le ocene, da jih je od pol do dva odstotka, od tega naj bi bilo okoli petnajst odstotkov slovenskih.
Ekološka živila so bila leta 2010 ob prejšnjem tovrstnem popisu 87 odstotkov dražja od konvencionalnih, leta 2021 pa samo še 65 odstotkov. Ekološko pridelano sadje je v vseh distribucijskih kanalih povprečno dražje za skoraj četrtino, ekološko pridelana zelenjava pa za dobrih 52 odstotkov. Pri velikih trgovcih je ekološko sadje dražje za slabih 37 odstotkov od preostalega, v diskontnih trgovinah nekaj manj kot 94 odstotkov, medtem ko sta na tržnicah ceni ekološkega in konvencionalnega sadja skoraj izenačeni.
